{"title":"使用最大熵方法研究气候变化对斯洛文尼亚森林的潜在影响","authors":"Tim Gregorčič, Andrej Rozman, Blaž Repe","doi":"10.4312/dela.57.57-88","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"V prispevku je predstavljen razvoj postopka proučevanja potencialnih vplivov podnebnih sprememb na slovenske gozdove v obdobju 2081–2100. Razvoj metodologije temelji na modeliranju ekoloških niš z uporabo metode maksimalne entropije. V raziskavi smo upoštevali dva podnebna scenarija smeri skupnega družbenogospodarskega razvoja (optimističnega SSP1-2,6 in pesimističnega SSP5-8,5). Slovenske gozdove smo razdelili na trinajst gozdnih vegetacijskih tipov. Statistični rezultati so pokazali, da je razvita metodologija primerna za namene tovrstnega proučevanja.","PeriodicalId":30023,"journal":{"name":"Dela","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0000,"publicationDate":"2022-12-20","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":"{\"title\":\"Uporaba metode maksimalne entropije pri proučevanju potencialnega vpliva podnebnih sprememb na slovenske gozdove\",\"authors\":\"Tim Gregorčič, Andrej Rozman, Blaž Repe\",\"doi\":\"10.4312/dela.57.57-88\",\"DOIUrl\":null,\"url\":null,\"abstract\":\"V prispevku je predstavljen razvoj postopka proučevanja potencialnih vplivov podnebnih sprememb na slovenske gozdove v obdobju 2081–2100. Razvoj metodologije temelji na modeliranju ekoloških niš z uporabo metode maksimalne entropije. V raziskavi smo upoštevali dva podnebna scenarija smeri skupnega družbenogospodarskega razvoja (optimističnega SSP1-2,6 in pesimističnega SSP5-8,5). Slovenske gozdove smo razdelili na trinajst gozdnih vegetacijskih tipov. Statistični rezultati so pokazali, da je razvita metodologija primerna za namene tovrstnega proučevanja.\",\"PeriodicalId\":30023,\"journal\":{\"name\":\"Dela\",\"volume\":\" \",\"pages\":\"\"},\"PeriodicalIF\":0.0000,\"publicationDate\":\"2022-12-20\",\"publicationTypes\":\"Journal Article\",\"fieldsOfStudy\":null,\"isOpenAccess\":false,\"openAccessPdf\":\"\",\"citationCount\":\"0\",\"resultStr\":null,\"platform\":\"Semanticscholar\",\"paperid\":null,\"PeriodicalName\":\"Dela\",\"FirstCategoryId\":\"1085\",\"ListUrlMain\":\"https://doi.org/10.4312/dela.57.57-88\",\"RegionNum\":0,\"RegionCategory\":null,\"ArticlePicture\":[],\"TitleCN\":null,\"AbstractTextCN\":null,\"PMCID\":null,\"EPubDate\":\"\",\"PubModel\":\"\",\"JCR\":\"Q4\",\"JCRName\":\"Social Sciences\",\"Score\":null,\"Total\":0}","platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Dela","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.4312/dela.57.57-88","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"Q4","JCRName":"Social Sciences","Score":null,"Total":0}
Uporaba metode maksimalne entropije pri proučevanju potencialnega vpliva podnebnih sprememb na slovenske gozdove
V prispevku je predstavljen razvoj postopka proučevanja potencialnih vplivov podnebnih sprememb na slovenske gozdove v obdobju 2081–2100. Razvoj metodologije temelji na modeliranju ekoloških niš z uporabo metode maksimalne entropije. V raziskavi smo upoštevali dva podnebna scenarija smeri skupnega družbenogospodarskega razvoja (optimističnega SSP1-2,6 in pesimističnega SSP5-8,5). Slovenske gozdove smo razdelili na trinajst gozdnih vegetacijskih tipov. Statistični rezultati so pokazali, da je razvita metodologija primerna za namene tovrstnega proučevanja.