Sodelovanje in vztrajanje bolnikov z multiplo sklerozo pri zdravljenju z zdravili

Multipla skleroza (MS) je kronična, vnetna in demielinizacijska bolezen osrednjega živčevja, ki predstavlja drugi najpogostejši vzrok invalidnosti pri populaciji med 20. in 40. letom starosti. Farmakoterapija MS obsega starejša parenteralna injekcijska imunomodulirajoča (IMT) zdravila in je s prihodom novejših peroralnih IMT zdravil dosegla pomemben napredek. Sodelovanje pri zdravljenju z zdravili je opredeljeno kot jemanje zdravil v skladu z dogovorom med bolnikom in zdravstvenimi delavci. Vztrajanje sodi v spekter sodelovanja pri zdravljenju in obsega obdobje od prvega do vključno zadnjega prejetega odmerka predpisanega in izdanega zdravila. Mere sodelovanja pri zdravljenju temeljijo na razpoložljivosti in časovni vrzeli med izdajami zdravil. Sodelovanje bolnikov z MS pri zdravljenju z zdravili je zapleteno, saj je bolezen kronična in obsega tudi zahtevnejše načine aplikacij zdravil. Nekoliko boljše je sodelovanje pri zdravljenju s peroralnimi zdravili v primerjavi s klasičnimi injekcijskimi parenteralnimi zdravili. Slabše je sodelovanje pri mlajših bolnicah s krajšim trajanjem bolezni in pomembno upade 6 mesecev po začetku zdravljenja. Vpliv nevrološke prizadetosti na sodelovanje je nejasen. Glavni dejavniki nesodelovanja s stališča zdravljenja so neželeni učinki, odpor do injiciranja in pogostost odmerjanja zdravil. Najpogostejši dejavniki za nesodelovanje pri bolniku so pozabljivost, depresija in utrudljivost. Nesodelovanje je povezano s slabšimi zdravstvenimi izidi in ekonomskimi rezultati bolezni. Intervencije za izboljšanje sodelovanja pri zdravljenju imajo za cilj doseganje optimalnih zdravstvenih izidov. Pri bolnikih z MS so intervencije kompleksne ter prilagojene posamezniku in so usmerjene k premagovanju odpora do injiciranja, spoprijemanju z neželenimi učinki in ozaveščanju o koristih zdravljenja.