{"title":"冰岛东北部的地名、羊群和废墟:当我们关注景观时,我们关注什么?","authors":"Ana Svetel","doi":"10.3986/traditio2023520105","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Prispevek se vprašanju skrbi za krajino približa iz treh prepletenih etnografskih izhodišč, ki jih druži dejstvo, da so tesno povezana z ovčerejo: (mikro)toponimov oziroma poimenovanja krajine, ohranjanja želenega videza krajine ter zapuščenih krajinskih elementov in ruševin na severovzhodu Islandije. Prispevek prikaže, da skrb za krajino združuje tako sporazumevalne oziroma govorne vidike kot tudi prakse in percepcije – da torej sega tako na jezikovne, materialne, zaznavne in druge razsežnosti krajine.","PeriodicalId":35228,"journal":{"name":"Traditiones","volume":"39 7","pages":""},"PeriodicalIF":0.0000,"publicationDate":"2023-12-02","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":"{\"title\":\"Za kaj skrbimo, ko skrbimo za krajino?: toponimi, ovce in ruševine na severovzhodni Islandiji\",\"authors\":\"Ana Svetel\",\"doi\":\"10.3986/traditio2023520105\",\"DOIUrl\":null,\"url\":null,\"abstract\":\"Prispevek se vprašanju skrbi za krajino približa iz treh prepletenih etnografskih izhodišč, ki jih druži dejstvo, da so tesno povezana z ovčerejo: (mikro)toponimov oziroma poimenovanja krajine, ohranjanja želenega videza krajine ter zapuščenih krajinskih elementov in ruševin na severovzhodu Islandije. Prispevek prikaže, da skrb za krajino združuje tako sporazumevalne oziroma govorne vidike kot tudi prakse in percepcije – da torej sega tako na jezikovne, materialne, zaznavne in druge razsežnosti krajine.\",\"PeriodicalId\":35228,\"journal\":{\"name\":\"Traditiones\",\"volume\":\"39 7\",\"pages\":\"\"},\"PeriodicalIF\":0.0000,\"publicationDate\":\"2023-12-02\",\"publicationTypes\":\"Journal Article\",\"fieldsOfStudy\":null,\"isOpenAccess\":false,\"openAccessPdf\":\"\",\"citationCount\":\"0\",\"resultStr\":null,\"platform\":\"Semanticscholar\",\"paperid\":null,\"PeriodicalName\":\"Traditiones\",\"FirstCategoryId\":\"1085\",\"ListUrlMain\":\"https://doi.org/10.3986/traditio2023520105\",\"RegionNum\":0,\"RegionCategory\":null,\"ArticlePicture\":[],\"TitleCN\":null,\"AbstractTextCN\":null,\"PMCID\":null,\"EPubDate\":\"\",\"PubModel\":\"\",\"JCR\":\"Q1\",\"JCRName\":\"Arts and Humanities\",\"Score\":null,\"Total\":0}","platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Traditiones","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.3986/traditio2023520105","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"Q1","JCRName":"Arts and Humanities","Score":null,"Total":0}
Za kaj skrbimo, ko skrbimo za krajino?: toponimi, ovce in ruševine na severovzhodni Islandiji
Prispevek se vprašanju skrbi za krajino približa iz treh prepletenih etnografskih izhodišč, ki jih druži dejstvo, da so tesno povezana z ovčerejo: (mikro)toponimov oziroma poimenovanja krajine, ohranjanja želenega videza krajine ter zapuščenih krajinskih elementov in ruševin na severovzhodu Islandije. Prispevek prikaže, da skrb za krajino združuje tako sporazumevalne oziroma govorne vidike kot tudi prakse in percepcije – da torej sega tako na jezikovne, materialne, zaznavne in druge razsežnosti krajine.