{"title":"文学表演和阅读表演","authors":"Barbara Orel","doi":"10.51937/amfiteater_2023_1/146-158","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Leta 2005 je skupina dramatikov in dramaturgov na pobudo dramatičarke Simone Semenič in v tesnem sodelovanju s teoretikom uprizoritvenih umetnosti Rokom Vevarjem v okviru Gledališča Glej osnovala PreGlej. Skupina se je ukvarjala s problematiko dramskega pisanja in v nekaj letih vzpostavila platformo za ustvarjanje, razvoj in mednarodno izmenjavo dramskih pisav. Njihovo delo je bilo zavezano vzpostavitvi samih pogojev za ustvarjanje dramskih besedil. S tem namenom so uporabili formo bralne uprizoritve – ne le kot javno predstavitev drame, temveč kot metodo za razvijanje drame, ki prinaša dramo kot delo v nastajanju. Članek pokaže, da ima tovrstna praksa dramskega pisanja na slovenskih odrih svoje predhodnike v eksperimentalnih gledaliških praksah šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja (v izvedbi neoavantgardnih skupin pesnikov 441/442/443, Nomenklatura in LKB – Literarni klub Branik ter v nastopih pisateljev, ki so predstavljali svoja literarna dela v Pekarni). Pesniki in pisatelji so uprizarjali svoja dela, ki prvenstveno niso bila namenjena uprizarjanju, pri tem pa ustvarili teatralne oblike pisanja za oder, s katerimi so izstopali tako iz konvencij dramskega ustvarjanja kakor tudi iz tradicije gledališča. Uprizarjanje literature in bralne uprizoritve so obravnavane v kontekstu uprizoritvenega pisanja, ki označuje raznovrstna razmerja med pisavo in uprizoritvijo, pri tem pa se osredotoča na proces pisanja kot uprizoritvenega dejanja.","PeriodicalId":34446,"journal":{"name":"Amfiteater","volume":"4 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0000,"publicationDate":"2023-06-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":"{\"title\":\"Uprizarjanje literature in bralne uprizoritve\",\"authors\":\"Barbara Orel\",\"doi\":\"10.51937/amfiteater_2023_1/146-158\",\"DOIUrl\":null,\"url\":null,\"abstract\":\"Leta 2005 je skupina dramatikov in dramaturgov na pobudo dramatičarke Simone Semenič in v tesnem sodelovanju s teoretikom uprizoritvenih umetnosti Rokom Vevarjem v okviru Gledališča Glej osnovala PreGlej. Skupina se je ukvarjala s problematiko dramskega pisanja in v nekaj letih vzpostavila platformo za ustvarjanje, razvoj in mednarodno izmenjavo dramskih pisav. Njihovo delo je bilo zavezano vzpostavitvi samih pogojev za ustvarjanje dramskih besedil. S tem namenom so uporabili formo bralne uprizoritve – ne le kot javno predstavitev drame, temveč kot metodo za razvijanje drame, ki prinaša dramo kot delo v nastajanju. Članek pokaže, da ima tovrstna praksa dramskega pisanja na slovenskih odrih svoje predhodnike v eksperimentalnih gledaliških praksah šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja (v izvedbi neoavantgardnih skupin pesnikov 441/442/443, Nomenklatura in LKB – Literarni klub Branik ter v nastopih pisateljev, ki so predstavljali svoja literarna dela v Pekarni). Pesniki in pisatelji so uprizarjali svoja dela, ki prvenstveno niso bila namenjena uprizarjanju, pri tem pa ustvarili teatralne oblike pisanja za oder, s katerimi so izstopali tako iz konvencij dramskega ustvarjanja kakor tudi iz tradicije gledališča. Uprizarjanje literature in bralne uprizoritve so obravnavane v kontekstu uprizoritvenega pisanja, ki označuje raznovrstna razmerja med pisavo in uprizoritvijo, pri tem pa se osredotoča na proces pisanja kot uprizoritvenega dejanja.\",\"PeriodicalId\":34446,\"journal\":{\"name\":\"Amfiteater\",\"volume\":\"4 1\",\"pages\":\"0\"},\"PeriodicalIF\":0.0000,\"publicationDate\":\"2023-06-30\",\"publicationTypes\":\"Journal Article\",\"fieldsOfStudy\":null,\"isOpenAccess\":false,\"openAccessPdf\":\"\",\"citationCount\":\"0\",\"resultStr\":null,\"platform\":\"Semanticscholar\",\"paperid\":null,\"PeriodicalName\":\"Amfiteater\",\"FirstCategoryId\":\"1085\",\"ListUrlMain\":\"https://doi.org/10.51937/amfiteater_2023_1/146-158\",\"RegionNum\":0,\"RegionCategory\":null,\"ArticlePicture\":[],\"TitleCN\":null,\"AbstractTextCN\":null,\"PMCID\":null,\"EPubDate\":\"\",\"PubModel\":\"\",\"JCR\":\"Q4\",\"JCRName\":\"Arts and Humanities\",\"Score\":null,\"Total\":0}","platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Amfiteater","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.51937/amfiteater_2023_1/146-158","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"Q4","JCRName":"Arts and Humanities","Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
摘要
2005 年,在剧作家西蒙娜-塞梅尼奇(Simona Semenič)的倡议下,一群剧作家和剧作家与表演艺术理论家罗克-维瓦尔(Rok Vevar)密切合作,在 Glej 剧院内成立了 PreGlej。该小组致力于解决剧本创作问题,并在几年内建立了一个剧本创作、发展和国际交流的平台。他们的工作致力于为戏剧文本的创作创造条件。为此,他们采用了朗读表演的形式--不仅作为戏剧的公开展示,而且作为发展戏剧的一种方法,将戏剧作为一项正在进行的工作。文章指出,斯洛文尼亚舞台上的这种戏剧创作实践的前身是 20 世纪 60 年代和 70 年代的实验戏剧实践(新先锋派诗人团体 441/442/443、Nomenklatura 和 LKB - Literarni klub Branik 的表演,以及作家在佩卡尼亚展示其文学作品的表演)。诗人和作家将他们的作品搬上舞台,这些作品并非主要用于表演,他们创造了舞台写作的戏剧形式,既不同于戏剧的惯例,也不同于戏剧的传统。文学的舞台化和朗诵的舞台化是在表演写作的背景下讨论的,表演写作描述了写作和表演之间的多重关系,重点关注作为表演行为的写作过程。
Leta 2005 je skupina dramatikov in dramaturgov na pobudo dramatičarke Simone Semenič in v tesnem sodelovanju s teoretikom uprizoritvenih umetnosti Rokom Vevarjem v okviru Gledališča Glej osnovala PreGlej. Skupina se je ukvarjala s problematiko dramskega pisanja in v nekaj letih vzpostavila platformo za ustvarjanje, razvoj in mednarodno izmenjavo dramskih pisav. Njihovo delo je bilo zavezano vzpostavitvi samih pogojev za ustvarjanje dramskih besedil. S tem namenom so uporabili formo bralne uprizoritve – ne le kot javno predstavitev drame, temveč kot metodo za razvijanje drame, ki prinaša dramo kot delo v nastajanju. Članek pokaže, da ima tovrstna praksa dramskega pisanja na slovenskih odrih svoje predhodnike v eksperimentalnih gledaliških praksah šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja (v izvedbi neoavantgardnih skupin pesnikov 441/442/443, Nomenklatura in LKB – Literarni klub Branik ter v nastopih pisateljev, ki so predstavljali svoja literarna dela v Pekarni). Pesniki in pisatelji so uprizarjali svoja dela, ki prvenstveno niso bila namenjena uprizarjanju, pri tem pa ustvarili teatralne oblike pisanja za oder, s katerimi so izstopali tako iz konvencij dramskega ustvarjanja kakor tudi iz tradicije gledališča. Uprizarjanje literature in bralne uprizoritve so obravnavane v kontekstu uprizoritvenega pisanja, ki označuje raznovrstna razmerja med pisavo in uprizoritvijo, pri tem pa se osredotoča na proces pisanja kot uprizoritvenega dejanja.