Raba polstavkov v prevodih Vernovega romana V osemdesetih dneh okoli sveta

Članek se osredotoča na značilnosti polstavkov ter njihovo obravnavo in rabo v slovenskem jezikovnem prostoru. Po mnenju številnih jezikoslovcev so bili polstavki včasih pogosto rabljeno orodje za strnjevanje besedila, danes pa se v slovenščini uporabljajo redko. Za namene raziskave je bil sestavljen korpus iz francoskih polstavkov, zbranih iz romana Julesa Verna Le tour du monde en quatre-vingts jours, in njihovih prevedkov v slovenščino iz obstoječih prevodov. V podrobnejšo analizo smo vključili francoske gerundijske preteklodeležniške, sedanjedeležniške, predložno nedoločniške, pridevniške in samostalniške polstavke iz prvih dveh prevodov (iz let 1878 in 1959). S korpusno analizo smo preverili, kako pogosto so polstavki ohranjeni v prevodu in kaj je zanje značilno. Preučili smo tudi razlike med prevodoma, zlasti z vidika ohranjenih polstavkov in prevajalskega sloga, in preverili, ali so polstavki ohranjeni tudi v ponatisih prevoda iz leta 1959. Izkazalo se je, da so polstavki ohranjeni v dobrih 10 % primerov in da je njihova raba vse redkejša, s čimer smo ugotovili, da gre za časovno pogojeno rabo polstavkov. Ker je prihajalo do razlik v prevodih polstavkov glede na avtorja (v prevodu iz leta 1878 so polstavki pogosteje ohranjeni oziroma so prevedeni s prirednimi in podrednimi stavki, medtem ko v prevodu iz leta 1959 prevladuje raba podredij in prislovnih določil), smo ugotovili, da gre tudi za slogovno pogojeno rabo polstavkov.