{"title":"特里埃斯特的动物和女士们","authors":"D. Ličen","doi":"10.51663/pnz.62.2.01","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":" \nAvtorica v prispevku predstavlja leta 1852 nastalo Društvo ljubiteljev živali (Società Zoofila) s sedežem v Trstu. Članstvo je družilo prizadevanje za izboljšanje okoliščin, v katerih so živele živali. Organizirali so redna srečanja, na katerih so kritično razpravljali o trpljenju najrazličnejših živali. S predavanji, različnimi publikacijami, javnimi razpravami, grajami, nagrajevanjem in apeli nadzornim organom pa so naslavljali tudi širše prebivalstvo. Tovrstno zanimanje za zaščito živali je v 19. stoletju v evropskih mestih vzniknilo zlasti med k napredku usmerjeno mestno elito, kar povsem drži tudi za tržaško združenje, ki je že od samega začetka privabljalo pripadnike, a tudi pripadnice lokalne smetane. Od drugih tržaških društev ga ni ločevala razredna struktura članstva, pač pa nadpovprečna vpetost žensk ali točneje dam oziroma pripadnic plemstva in buržoazije. V danem prispevku avtorica društvo predstavi in osvetljuje, če in kako je Društvo ljubiteljev živali možno razumeti tudi kot emancipatorno, torej kot morebitno postojanko na poti k ženski enakopravnosti.","PeriodicalId":315758,"journal":{"name":"Contributions to Contemporary History","volume":"23 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0000,"publicationDate":"2022-09-09","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":"{\"title\":\"Trieste's Società Zoofila and its Ladies\",\"authors\":\"D. Ličen\",\"doi\":\"10.51663/pnz.62.2.01\",\"DOIUrl\":null,\"url\":null,\"abstract\":\" \\nAvtorica v prispevku predstavlja leta 1852 nastalo Društvo ljubiteljev živali (Società Zoofila) s sedežem v Trstu. Članstvo je družilo prizadevanje za izboljšanje okoliščin, v katerih so živele živali. Organizirali so redna srečanja, na katerih so kritično razpravljali o trpljenju najrazličnejših živali. S predavanji, različnimi publikacijami, javnimi razpravami, grajami, nagrajevanjem in apeli nadzornim organom pa so naslavljali tudi širše prebivalstvo. Tovrstno zanimanje za zaščito živali je v 19. stoletju v evropskih mestih vzniknilo zlasti med k napredku usmerjeno mestno elito, kar povsem drži tudi za tržaško združenje, ki je že od samega začetka privabljalo pripadnike, a tudi pripadnice lokalne smetane. Od drugih tržaških društev ga ni ločevala razredna struktura članstva, pač pa nadpovprečna vpetost žensk ali točneje dam oziroma pripadnic plemstva in buržoazije. V danem prispevku avtorica društvo predstavi in osvetljuje, če in kako je Društvo ljubiteljev živali možno razumeti tudi kot emancipatorno, torej kot morebitno postojanko na poti k ženski enakopravnosti.\",\"PeriodicalId\":315758,\"journal\":{\"name\":\"Contributions to Contemporary History\",\"volume\":\"23 1\",\"pages\":\"0\"},\"PeriodicalIF\":0.0000,\"publicationDate\":\"2022-09-09\",\"publicationTypes\":\"Journal Article\",\"fieldsOfStudy\":null,\"isOpenAccess\":false,\"openAccessPdf\":\"\",\"citationCount\":\"0\",\"resultStr\":null,\"platform\":\"Semanticscholar\",\"paperid\":null,\"PeriodicalName\":\"Contributions to Contemporary History\",\"FirstCategoryId\":\"1085\",\"ListUrlMain\":\"https://doi.org/10.51663/pnz.62.2.01\",\"RegionNum\":0,\"RegionCategory\":null,\"ArticlePicture\":[],\"TitleCN\":null,\"AbstractTextCN\":null,\"PMCID\":null,\"EPubDate\":\"\",\"PubModel\":\"\",\"JCR\":\"\",\"JCRName\":\"\",\"Score\":null,\"Total\":0}","platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Contributions to Contemporary History","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.51663/pnz.62.2.01","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"","JCRName":"","Score":null,"Total":0}
Avtorica v prispevku predstavlja leta 1852 nastalo Društvo ljubiteljev živali (Società Zoofila) s sedežem v Trstu. Članstvo je družilo prizadevanje za izboljšanje okoliščin, v katerih so živele živali. Organizirali so redna srečanja, na katerih so kritično razpravljali o trpljenju najrazličnejših živali. S predavanji, različnimi publikacijami, javnimi razpravami, grajami, nagrajevanjem in apeli nadzornim organom pa so naslavljali tudi širše prebivalstvo. Tovrstno zanimanje za zaščito živali je v 19. stoletju v evropskih mestih vzniknilo zlasti med k napredku usmerjeno mestno elito, kar povsem drži tudi za tržaško združenje, ki je že od samega začetka privabljalo pripadnike, a tudi pripadnice lokalne smetane. Od drugih tržaških društev ga ni ločevala razredna struktura članstva, pač pa nadpovprečna vpetost žensk ali točneje dam oziroma pripadnic plemstva in buržoazije. V danem prispevku avtorica društvo predstavi in osvetljuje, če in kako je Društvo ljubiteljev živali možno razumeti tudi kot emancipatorno, torej kot morebitno postojanko na poti k ženski enakopravnosti.