{"title":"Facebook objave slovenskih osrednjih območnih knjižnic v času karantene zaradi pandemije covid-19","authors":"Katarina Švab","doi":"10.55741/knj.64.3-4.13755","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Namen: Družbena omrežja so v današnjem času za uporabnike prostor druženja ter vir informacij, ki ponuja tako zabavne kot tudi izobraževalne vsebine. Splošne knjižnice so bile že pred pandemijo covid-19 prisotne na družbenih omrežjih, v času karantene pa so ta postala najpomembnejši komunikacijski in promocijski kanal za uporabnike. Namen prispevka je prikazati aktivnosti osrednjih območnih knjižnic na družbenem omrežju Facebook v času splošne zaprtosti knjižnic.Metodologija/pristop: V času od 13. 3. do 30. 4. 2020 smo analizirali objave osrednjih območnih knjižnic na Facebooku in odzive uporabnikov: všečkanje, delitve in komentarje.Rezultati: Rezultati analize objav so pokazali, da vse slovenske območne knjižnice uporabljajo Facebook, pri objavljanju na družbenih omrežjih pa so različno aktivne. Največ objav se je nanašalo na promocijo knjig in knjižnične zbirke. Uporabniki so se najbolj odzivali na objave o brezplačnem spletnem vpisu, pošiljanju gradiva na dom in o ponovni odprtosti knjižnic, pri vključevanju v komentiranje pa so bili pasivni. Odzivnost uporabnikov se je zato ocenjevala tudi z indeksom vključenosti deležnikov na Facebooku.Omejitve raziskave: Z analizo javno dostopnih podatkov ne moremo ugotoviti, kakšen je bil dejanski odziv uporabnikov na obvestila in koriščenje promoviranih storitev, ki so jih v tem času nudile knjižnice.Izvirnost/uporabnost raziskave: Analiza omogoča načrtovanje raziskav, refleksijo posamezne knjižnice, primerjavo z internimi podatki koriščenja storitev in potencialne možnosti za izboljšave, načrtovanje in premislek o možnostih vključevanja in sodelovanja tudi na drugih družbenih omrežjih.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"44 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0000,"publicationDate":"2020-12-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.55741/knj.64.3-4.13755","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"","JCRName":"","Score":null,"Total":0}
Facebook objave slovenskih osrednjih območnih knjižnic v času karantene zaradi pandemije covid-19
Namen: Družbena omrežja so v današnjem času za uporabnike prostor druženja ter vir informacij, ki ponuja tako zabavne kot tudi izobraževalne vsebine. Splošne knjižnice so bile že pred pandemijo covid-19 prisotne na družbenih omrežjih, v času karantene pa so ta postala najpomembnejši komunikacijski in promocijski kanal za uporabnike. Namen prispevka je prikazati aktivnosti osrednjih območnih knjižnic na družbenem omrežju Facebook v času splošne zaprtosti knjižnic.Metodologija/pristop: V času od 13. 3. do 30. 4. 2020 smo analizirali objave osrednjih območnih knjižnic na Facebooku in odzive uporabnikov: všečkanje, delitve in komentarje.Rezultati: Rezultati analize objav so pokazali, da vse slovenske območne knjižnice uporabljajo Facebook, pri objavljanju na družbenih omrežjih pa so različno aktivne. Največ objav se je nanašalo na promocijo knjig in knjižnične zbirke. Uporabniki so se najbolj odzivali na objave o brezplačnem spletnem vpisu, pošiljanju gradiva na dom in o ponovni odprtosti knjižnic, pri vključevanju v komentiranje pa so bili pasivni. Odzivnost uporabnikov se je zato ocenjevala tudi z indeksom vključenosti deležnikov na Facebooku.Omejitve raziskave: Z analizo javno dostopnih podatkov ne moremo ugotoviti, kakšen je bil dejanski odziv uporabnikov na obvestila in koriščenje promoviranih storitev, ki so jih v tem času nudile knjižnice.Izvirnost/uporabnost raziskave: Analiza omogoča načrtovanje raziskav, refleksijo posamezne knjižnice, primerjavo z internimi podatki koriščenja storitev in potencialne možnosti za izboljšave, načrtovanje in premislek o možnostih vključevanja in sodelovanja tudi na drugih družbenih omrežjih.