Slovenija in begunske migracije: Primerjava odnosa do beguncev iz Bosne in Hercegovine, Sirije in Ukrajine

V obdobju po 2. svetovni vojni so bili v mednarodnem prostoru vzpostavljeni mehanizmi, ki so predvidevali varovanje pravic ljudi, ki so na begu pred nasiljem, preganjanjem in vojno. Postopno preoblikovanje imigracijskih politik in vzpostavitev t. i. sistema upravljanja migracij je prineslo spremembe tudi na tem področju. V zadnjih treh desetletjih se je Evropa soočila s tremi večjimi migracijskimi tokovi beguncev – iz Bosne in Hercegovine v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, iz Sirije v letih 2015/16 in iz Ukrajine leta 2022. Čeprav so v vseh treh primerih ljudje bežali pred vojno in nasiljem, so se soočali z različno obravnavo oblasti, lokalnega prebivalstva in medijev. Prispevek obravnava problematiko skozi analizo študije primera stanja v eni od držav članic EU, to je v Republiki Sloveniji. Prispevek se nanaša na 16. cilj trajnostnega razvoja OZN: »mir, pravičnost in močne institucije«, saj naslavlja pomen spodbujanja miroljubnih in vključujočih družb. V analizi treh begunskih migracij avtor ugotavlja, da je odziv nanje potekal na liniji med nepredstavljivo in vprašljivo solidarnostjo do demonizacije in konstrukcije begunca kot »Drugega« ter posledično moralno paniko in sekuritizacijo nadzora migracij.