UVOD STRATEŠKO KOMUNICIRANJE NA VARNOSTNEM PODROČJU

Na varnostnem, obrambnem in vojaškem področju se nadaljuje ciklično pojavljanje različnih konceptov, povezanih s komuniciranjem. Najnovejši med njimi je strateško komuniciranje, ki sledi konceptom, kot so psihološke operacije, informacijske operacije, javna diplomacija, odnosi z javnostmi, psihološko bojevanje, politično bojevanje in propaganda. V preteklosti so za uresničitev interesov in izpolnitev ciljev različnih držav, mednarodnih organizacij ter drugih udeležencev oblikovali tudi širše koncepte, ki vključujejo različne, s komuniciranjem povezane dejavnosti. Najpomembnejši med njimi, našteti kronološko, so strategija posrednega nastopanja, spopadi nizke intenzivnosti, nevojne vojaške operacije, informacijsko bojevanje, asimetrično vojskovanje, razumna moč in hibridno vojskovanje. Na tem mestu naštetih konceptov ne moremo opredeljevati in primerjati, da bi na podlagi tega lahko določili vzorce (dis)kontinuitete oziroma načine, na katere se ti koncepti podvajajo, prekrivajo in dopolnjujejo. Izhajamo iz dejstva, da je koncept strateškega komuniciranja navzoč tako v teoriji kot v praksi različnih udeležencev, zato se bomo v tem uvodu posebne izdaje Sodobnih vojaških izzivov osredinili na konceptualna vprašanja, povezana s strateškim komuniciranjem, in poskušali razpoznati način razumevanja in uporabo tega koncepta v Združenih državah Amerike (ZDA), Ruski federaciji, Evropski uniji (EU), Organizaciji Severnoatlantske pogodbe (Nato) in Islamski državi Iraka in Levanta (ISIL).