ORGANIZACIJSKA KULTURA

Zadnja številka Sodobnih vojaških izzivov leta 2019, v katerem smo se spomnili tudi 15. obletnice pridružitve Slovenije Evropski uniji in zavezništvu, je posvečena organizacijski kulturi. O njej je mogoče najti veliko različnih knjig, člankov in zapisov na spletu. Večina avtorjev pravi, da je organizacijska kultura bistvena za uspešnost velikih podjetij in učinkovitost njihovih zaposlenih. Po več teorijah o dejavnikih, ki vplivajo na uspešnost podjetij in velikih korporacij, smo se ponovno nekako vrnili na osrednji dejavnik – človeka – zaposlenega, tistega, ki je motiviran, da stori nekaj več, bolje, ki pozitivno vpliva na druge zaposlene, da bodo lahko skupaj boljši in zadovoljnejši ter bodo tudi bolj sledili ciljem in željam podjetja, v katerem so zaposleni za skupno dobro. Dr. Kristijan Musek Lešnik na svoji spletni strani o razlikovanju organizacijske kulture in organizacijske klime pravi, da veliko strokovnjakov in gurujev oba pojma pogosto pomeša ali zamenja. Sam glede organizacijske klime zapiše in se pri tem sklicuje na Scheina, da organizacijsko kulturo sestavljajo artefakti (stvari, jezik, slogani, simboli), izražene vrednote (strategije, cilji, filozofija in standardi organizacije) ter temeljne predpostavke (prepričanja, mnenja, stališča in občutki, ki so znotraj organizacije privzeti kot samoumevni in si jih njeni člani delijo). V primerjavi z obema pravi, da »se kaže tudi v časovni perspektivi: kultura je usmerjena v preteklost (v tradicije, mite, ipd.) in gradi prihodnost prek vizij, klima pa je zaznava sedanjega stanja.« Iz opisa je mogoče ugotoviti, da je organizacijska kultura in seveda tudi klima pomembna za vsako delovno organizacijo. Tako ima tudi v sodobnih oboroženih silah pomembno vlogo. Zgodovina je pomembna za identiteto naroda in vojske, še pomembnejša pa je organizacijska kultura kot graditelj prihodnosti. Zadnje desetletje je bilo za Slovensko vojsko zelo specifično, saj ga je v celoti zaznamovala finančna kriza, ki se je začela leta 2008. To so njene pripadnice in pripadniki še posebej občutili pri plačah, opremi, oborožitvi in zmanjšanem številu zaposlenih. Velik vpliv nanjo so imele tudi spremenjene varnostne razmere v ožji in širši regiji, ki smo jih najbolj zaznali v obliki množičnih migracij leta 2015, od takrat naprej pa jih zaznavamo predvsem v povečanem številu ilegalnih prehodov migrantov na meji s Hrvaško, kjer je Slovenska vojska vpeta v varovanje schengenske meje skupaj s policijo. Kot kaže, bo to njena naloga tudi v prihodnje. Organizacijska kultura kot graditelj prihodnosti je osrednja tema te tematske številke, v kateri se osredotočamo na temeljne naloge in poslanstvo oboroženih sil.