{"title":"Misliti medkulturno literarno zgodovino na Slovenskem","authors":"Anja Skapin","doi":"10.3986/pkn.v43.i3.09","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Razprava obravnava medkulturnost kot problematiko literatur v intra- in intersubjektivnem ter v intra- in interdiskurzivnem stiku, obenem pa osvetljuje nekatere možnosti za nadgradnjo slovenske literarne zgodovine in kanona. Osredotoča se na čas po osamosvojitvi, ko se je po eni strani povečalo zanimanje za raziskovanje preteklosti, po drugi strani pa so se že začele kazati smernice homogeno usmerjenega knjižnega (globalnega) trga. Slovenija se je po osamosvojitvi še vedno soočala z dvema prelomnicama: kako ohranjati lastno identiteto, kar je bilo takrat prvič povsem v rokah državne avtonomnosti; in kako poskrbeti za identiteto ter prepoznavnost malega naroda in male književnosti po padcu v hitro rastoči globalni knjižni trg. Na podlagi modela medkulturne literarne vede lahko vidimo, kako se lastno in tuje prepletata na vseh ravneh človekovega delovanja in posledično delovanja družbe ter kakšen vpliv ima to na izgradnjo dinamične identitete in dinamičnega literarnega kanona.","PeriodicalId":52032,"journal":{"name":"Primerjalna Knjizevnost","volume":"25 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.1000,"publicationDate":"2020-11-08","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Primerjalna Knjizevnost","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.3986/pkn.v43.i3.09","RegionNum":3,"RegionCategory":"文学","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"0","JCRName":"LITERATURE, SLAVIC","Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Abstract
Razprava obravnava medkulturnost kot problematiko literatur v intra- in intersubjektivnem ter v intra- in interdiskurzivnem stiku, obenem pa osvetljuje nekatere možnosti za nadgradnjo slovenske literarne zgodovine in kanona. Osredotoča se na čas po osamosvojitvi, ko se je po eni strani povečalo zanimanje za raziskovanje preteklosti, po drugi strani pa so se že začele kazati smernice homogeno usmerjenega knjižnega (globalnega) trga. Slovenija se je po osamosvojitvi še vedno soočala z dvema prelomnicama: kako ohranjati lastno identiteto, kar je bilo takrat prvič povsem v rokah državne avtonomnosti; in kako poskrbeti za identiteto ter prepoznavnost malega naroda in male književnosti po padcu v hitro rastoči globalni knjižni trg. Na podlagi modela medkulturne literarne vede lahko vidimo, kako se lastno in tuje prepletata na vseh ravneh človekovega delovanja in posledično delovanja družbe ter kakšen vpliv ima to na izgradnjo dinamične identitete in dinamičnega literarnega kanona.