{"title":"SOCIALNE INOVACIJE KOT NOV TIP KOLEKTIVNEGA DELOVANJA","authors":"Valentina Hlebec, Srna Mandič","doi":"10.51936/TIP.58.1.5-27","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Povzetek. Socialna inovacija (SI) je sodoben pojav, katerega\nznačilnost je prizadevanje za neko izboljšavo na\npodročju blaginje, in to z vzpostavitvijo novih povezav\nmed akterji iz različnih sektorjev. Cilj člankka je na podlagi\nobsežne in raznovrstne literature poiskati nastavke\nza razumevanje SI v dveh teorijah. Pokažemo, kako je\npo strukturacijski teoriji SI možno konceptualizirati kot\nobliko kolektivnega delovanja, po teoriji kompleksnosti\npa kot obliko samoorganizacije. Nadalje izpostavimo\ndva mehanizma, ki sta po obeh teorijah pomembna\nza vznik in obstoj kolektivnega delovanja in – kot\npokažemo – celo konstitutivnega pomena ob soočanju\ns tveganji in ovirami, ki so specifične za SI. Prvi je skupno\nučenje in pridobivanje znanja, vitalno pomemben\nza ohranjanje kohezivnosti akterjev ob srečevanju z\nnovim in neznanim. Drugi je decentralizirano vodenje,\nki s specifičnimi veščinami omogoči premoščati razlike\nv znanju, načinu dela in organizacijski kulturi med\nrazličnimi akterji. Pomen teh mehanizmov in vlogo javnega\nsektorja pokažemo na dveh primerih SI: »skupnost\nprakse« in »živi laboratorij«.","PeriodicalId":78802,"journal":{"name":"Tip Fakultesi mecmuasi","volume":"14 1","pages":"5-27"},"PeriodicalIF":0.0000,"publicationDate":"2021-03-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Tip Fakultesi mecmuasi","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.51936/TIP.58.1.5-27","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"","JCRName":"","Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Abstract
Povzetek. Socialna inovacija (SI) je sodoben pojav, katerega
značilnost je prizadevanje za neko izboljšavo na
področju blaginje, in to z vzpostavitvijo novih povezav
med akterji iz različnih sektorjev. Cilj člankka je na podlagi
obsežne in raznovrstne literature poiskati nastavke
za razumevanje SI v dveh teorijah. Pokažemo, kako je
po strukturacijski teoriji SI možno konceptualizirati kot
obliko kolektivnega delovanja, po teoriji kompleksnosti
pa kot obliko samoorganizacije. Nadalje izpostavimo
dva mehanizma, ki sta po obeh teorijah pomembna
za vznik in obstoj kolektivnega delovanja in – kot
pokažemo – celo konstitutivnega pomena ob soočanju
s tveganji in ovirami, ki so specifične za SI. Prvi je skupno
učenje in pridobivanje znanja, vitalno pomemben
za ohranjanje kohezivnosti akterjev ob srečevanju z
novim in neznanim. Drugi je decentralizirano vodenje,
ki s specifičnimi veščinami omogoči premoščati razlike
v znanju, načinu dela in organizacijski kulturi med
različnimi akterji. Pomen teh mehanizmov in vlogo javnega
sektorja pokažemo na dveh primerih SI: »skupnost
prakse« in »živi laboratorij«.