Morfometrični tipi pokrajinskih vročih in mrzlih točk v Sloveniji

Q3 Social Sciences
Geografski Vestnik Pub Date : 2018-12-31 DOI:10.3986/GV90202
Mauro Hrvatin, D. Perko
{"title":"Morfometrični tipi pokrajinskih vročih in mrzlih točk v Sloveniji","authors":"Mauro Hrvatin, D. Perko","doi":"10.3986/GV90202","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Na temelju digitalnih podatkov o reliefu, kamninah in rastlinstvu smo z uporabo geografskega informacijskega sistema izracunali pokrajinsko raznolikost Slovenije. Obmocja z visoko pokrajinsko raznolikostjo so pokrajinske vroce tocke, obmocja z nizko pokrajinsko raznolikostjo pa pokrajinske mrzle tocke. Cilj raziskave je bil ugotoviti predvsem: ali za tako dolocene pokrajinske vroce in mrzle tocke veljajo kaksne skupne znacilnosti, ali jih je glede na te znacilnosti mogoce razvrstiti v skupine in ali so posamezne skupine enotne, sestavljene samo iz vroci tock ali samo iz mrzlih tock, ali pa mesane, torej sestavljene hkrati iz vrocih in mrzlih tock. Izbrali smo 20 po povrsini najvecjih pokrajinskih vrocih tock in 20 po povrsini najvecjih pokrajinskih mrzlih tock in jih s pomocjo Wardove metode razvrstili v sedem tipov glede na dvajset morfometricnih kazalnikov. Od 40 pokrajinskih vrocih in mrzlih tock sta se v nasprotno skupino uvrstili le dve, kar je komaj 5 %. Based on digital data on relief, rock, and vegetation, a geographic information system was used to calculate landscape diversity of Slovenia. Areas with high landscape diversity are landscape hotspots, while areas with low landscape diversity are landscape coldspots. The aim of the study was to determine in particular, whether or not there are some common characteristics for such landscape hotspots and coldspots, whether they can be classified into groups according to these characteristics, and whether the individual groups are uniform, made up only of hotspots or coldspots, or mixed, that is, they are composed simultaneously from hotspots and coldspots. We selected the 20 largest landscape hotspots and the 20 largest landscape coldspots and classified them into seven morphometric types using the Ward's method in terms of twenty morphometric indicators. Of the 40 landscape hotspots and cold points, only two were ranked in the opposite group, which is barely 5%.","PeriodicalId":52453,"journal":{"name":"Geografski Vestnik","volume":"29 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0000,"publicationDate":"2018-12-31","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"1","resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Geografski Vestnik","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.3986/GV90202","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"Q3","JCRName":"Social Sciences","Score":null,"Total":0}
引用次数: 1

Abstract

Na temelju digitalnih podatkov o reliefu, kamninah in rastlinstvu smo z uporabo geografskega informacijskega sistema izracunali pokrajinsko raznolikost Slovenije. Obmocja z visoko pokrajinsko raznolikostjo so pokrajinske vroce tocke, obmocja z nizko pokrajinsko raznolikostjo pa pokrajinske mrzle tocke. Cilj raziskave je bil ugotoviti predvsem: ali za tako dolocene pokrajinske vroce in mrzle tocke veljajo kaksne skupne znacilnosti, ali jih je glede na te znacilnosti mogoce razvrstiti v skupine in ali so posamezne skupine enotne, sestavljene samo iz vroci tock ali samo iz mrzlih tock, ali pa mesane, torej sestavljene hkrati iz vrocih in mrzlih tock. Izbrali smo 20 po povrsini najvecjih pokrajinskih vrocih tock in 20 po povrsini najvecjih pokrajinskih mrzlih tock in jih s pomocjo Wardove metode razvrstili v sedem tipov glede na dvajset morfometricnih kazalnikov. Od 40 pokrajinskih vrocih in mrzlih tock sta se v nasprotno skupino uvrstili le dve, kar je komaj 5 %. Based on digital data on relief, rock, and vegetation, a geographic information system was used to calculate landscape diversity of Slovenia. Areas with high landscape diversity are landscape hotspots, while areas with low landscape diversity are landscape coldspots. The aim of the study was to determine in particular, whether or not there are some common characteristics for such landscape hotspots and coldspots, whether they can be classified into groups according to these characteristics, and whether the individual groups are uniform, made up only of hotspots or coldspots, or mixed, that is, they are composed simultaneously from hotspots and coldspots. We selected the 20 largest landscape hotspots and the 20 largest landscape coldspots and classified them into seven morphometric types using the Ward's method in terms of twenty morphometric indicators. Of the 40 landscape hotspots and cold points, only two were ranked in the opposite group, which is barely 5%.
求助全文
约1分钟内获得全文 求助全文
来源期刊
Geografski Vestnik
Geografski Vestnik Social Sciences-Geography, Planning and Development
CiteScore
0.90
自引率
0.00%
发文量
0
×
引用
GB/T 7714-2015
复制
MLA
复制
APA
复制
导出至
BibTeX EndNote RefMan NoteFirst NoteExpress
×
提示
您的信息不完整,为了账户安全,请先补充。
现在去补充
×
提示
您因"违规操作"
具体请查看互助需知
我知道了
×
提示
确定
请完成安全验证×
copy
已复制链接
快去分享给好友吧!
我知道了
右上角分享
点击右上角分享
0
联系我们:info@booksci.cn Book学术提供免费学术资源搜索服务,方便国内外学者检索中英文文献。致力于提供最便捷和优质的服务体验。 Copyright © 2023 布克学术 All rights reserved.
京ICP备2023020795号-1
ghs 京公网安备 11010802042870号
Book学术文献互助
Book学术文献互助群
群 号:481959085
Book学术官方微信