{"title":"Morfometrični tipi pokrajinskih vročih in mrzlih točk v Sloveniji","authors":"Mauro Hrvatin, D. Perko","doi":"10.3986/GV90202","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Na temelju digitalnih podatkov o reliefu, kamninah in rastlinstvu smo z uporabo geografskega informacijskega sistema izracunali pokrajinsko raznolikost Slovenije. Obmocja z visoko pokrajinsko raznolikostjo so pokrajinske vroce tocke, obmocja z nizko pokrajinsko raznolikostjo pa pokrajinske mrzle tocke. Cilj raziskave je bil ugotoviti predvsem: ali za tako dolocene pokrajinske vroce in mrzle tocke veljajo kaksne skupne znacilnosti, ali jih je glede na te znacilnosti mogoce razvrstiti v skupine in ali so posamezne skupine enotne, sestavljene samo iz vroci tock ali samo iz mrzlih tock, ali pa mesane, torej sestavljene hkrati iz vrocih in mrzlih tock. Izbrali smo 20 po povrsini najvecjih pokrajinskih vrocih tock in 20 po povrsini najvecjih pokrajinskih mrzlih tock in jih s pomocjo Wardove metode razvrstili v sedem tipov glede na dvajset morfometricnih kazalnikov. Od 40 pokrajinskih vrocih in mrzlih tock sta se v nasprotno skupino uvrstili le dve, kar je komaj 5 %. Based on digital data on relief, rock, and vegetation, a geographic information system was used to calculate landscape diversity of Slovenia. Areas with high landscape diversity are landscape hotspots, while areas with low landscape diversity are landscape coldspots. The aim of the study was to determine in particular, whether or not there are some common characteristics for such landscape hotspots and coldspots, whether they can be classified into groups according to these characteristics, and whether the individual groups are uniform, made up only of hotspots or coldspots, or mixed, that is, they are composed simultaneously from hotspots and coldspots. We selected the 20 largest landscape hotspots and the 20 largest landscape coldspots and classified them into seven morphometric types using the Ward's method in terms of twenty morphometric indicators. Of the 40 landscape hotspots and cold points, only two were ranked in the opposite group, which is barely 5%.","PeriodicalId":52453,"journal":{"name":"Geografski Vestnik","volume":"29 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0000,"publicationDate":"2018-12-31","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"1","resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Geografski Vestnik","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.3986/GV90202","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"Q3","JCRName":"Social Sciences","Score":null,"Total":0}
引用次数: 1
Abstract
Na temelju digitalnih podatkov o reliefu, kamninah in rastlinstvu smo z uporabo geografskega informacijskega sistema izracunali pokrajinsko raznolikost Slovenije. Obmocja z visoko pokrajinsko raznolikostjo so pokrajinske vroce tocke, obmocja z nizko pokrajinsko raznolikostjo pa pokrajinske mrzle tocke. Cilj raziskave je bil ugotoviti predvsem: ali za tako dolocene pokrajinske vroce in mrzle tocke veljajo kaksne skupne znacilnosti, ali jih je glede na te znacilnosti mogoce razvrstiti v skupine in ali so posamezne skupine enotne, sestavljene samo iz vroci tock ali samo iz mrzlih tock, ali pa mesane, torej sestavljene hkrati iz vrocih in mrzlih tock. Izbrali smo 20 po povrsini najvecjih pokrajinskih vrocih tock in 20 po povrsini najvecjih pokrajinskih mrzlih tock in jih s pomocjo Wardove metode razvrstili v sedem tipov glede na dvajset morfometricnih kazalnikov. Od 40 pokrajinskih vrocih in mrzlih tock sta se v nasprotno skupino uvrstili le dve, kar je komaj 5 %. Based on digital data on relief, rock, and vegetation, a geographic information system was used to calculate landscape diversity of Slovenia. Areas with high landscape diversity are landscape hotspots, while areas with low landscape diversity are landscape coldspots. The aim of the study was to determine in particular, whether or not there are some common characteristics for such landscape hotspots and coldspots, whether they can be classified into groups according to these characteristics, and whether the individual groups are uniform, made up only of hotspots or coldspots, or mixed, that is, they are composed simultaneously from hotspots and coldspots. We selected the 20 largest landscape hotspots and the 20 largest landscape coldspots and classified them into seven morphometric types using the Ward's method in terms of twenty morphometric indicators. Of the 40 landscape hotspots and cold points, only two were ranked in the opposite group, which is barely 5%.