Dioniz in Nil v varstvu Boga

Q4 Arts and Humanities

Keria Pub Date : 2021-08-24 DOI:10.4312/keria.23.1.137-154

Blaž Božič

{"title":"Dioniz in Nil v varstvu Boga","authors":"Blaž Božič","doi":"10.4312/keria.23.1.137-154","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Prispevek osvetljuje dva glavna problemska sklopa, ki se kažeta pri obravnavi korpusa poznoantičnega pesnika Flavija Dioskora oz. Dioskora iz Afroditopolisa iz 6. stoletja po Kr. Razprava izhaja iz kratke biografske osvetlitve, pregleda kontekstov Dioskorovega ustvarjanja in prevoda treh tipičnih primerov njegovih pesmi (dveh epitalamijev in enega enkomija). Najprej se posvečam vrednotenju Dioskorove poezije v 20. stoletju: »najslabši pesnik antike«, nesrečni epitet, ki zgoščeno povzema splošne sodbe o njegovem delu do poznega 20. stoletja, skušam prikazati v luči dveh širših problematik: vpeljanega razumevanja celotnega obdobja »pozne antike« kot obdobja dekadence in propada ali pa kot prehodnega obdobja na eni, in kot problem vrednotenja »priložnostne poezije« in figure »priložnostnega pesnika« na drugi strani. Prevedene pesmi nato postavljam v kontekst poznoantične literature, oziroma natančneje, literarnega ustvarjanja v Egiptu 6. stoletja. S tem naslavljam drugi problemski sklop, to je problematika »krščanskega« in »poganskega« v njegovi poeziji, v zvezi s katero izpostavljam motiv Dioniza in Nila v varstvu krščanskega Boga, ki se pojavi v Epitalamiju Izaku (P.Cair.Masp. III 67318): probleme tovrstnih dinamik med »krščanskim« in »poganskim« je na primeru opusa Nonosa iz Panopolisa (avtorja »poganskega« Epa o Dionizu in »krščanske« Parafraze Janezovega evangelija) uspešno reševal Robert Shorrock, in sicer s pomočjo modela dveh poznoantičnih »pesniških person« oz. literarnih kodov, namreč »pesnika muz« in »pesnika Kristusa«. V nadaljevanju razprave argumentiram, da se za obravnavo poezije Flavija Dioskora takšen pristop kaže kot le deloma primeren. Menim namreč, da je dinamiko med »krščanskim« in »poganskim« ravno zaradi »priložnostnosti« te poezije, torej dejstva, da je še posebej tesno povezana s svojim pragmatičnim kontekstom (in tako s konvencijami obreda, npr. v kontekstu poroke), ustrezneje kot (zgolj) literarno igro razumeti kot literarni odraz žive verske dinamike v Egiptu 6. stoletja.","PeriodicalId":36559,"journal":{"name":"Keria","volume":"1 1","pages":""},"PeriodicalIF":0.0000,"publicationDate":"2021-08-24","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Keria","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.4312/keria.23.1.137-154","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"Q4","JCRName":"Arts and Humanities","Score":null,"Total":0}

引用次数: 0

Abstract

Prispevek osvetljuje dva glavna problemska sklopa, ki se kažeta pri obravnavi korpusa poznoantičnega pesnika Flavija Dioskora oz. Dioskora iz Afroditopolisa iz 6. stoletja po Kr. Razprava izhaja iz kratke biografske osvetlitve, pregleda kontekstov Dioskorovega ustvarjanja in prevoda treh tipičnih primerov njegovih pesmi (dveh epitalamijev in enega enkomija). Najprej se posvečam vrednotenju Dioskorove poezije v 20. stoletju: »najslabši pesnik antike«, nesrečni epitet, ki zgoščeno povzema splošne sodbe o njegovem delu do poznega 20. stoletja, skušam prikazati v luči dveh širših problematik: vpeljanega razumevanja celotnega obdobja »pozne antike« kot obdobja dekadence in propada ali pa kot prehodnega obdobja na eni, in kot problem vrednotenja »priložnostne poezije« in figure »priložnostnega pesnika« na drugi strani. Prevedene pesmi nato postavljam v kontekst poznoantične literature, oziroma natančneje, literarnega ustvarjanja v Egiptu 6. stoletja. S tem naslavljam drugi problemski sklop, to je problematika »krščanskega« in »poganskega« v njegovi poeziji, v zvezi s katero izpostavljam motiv Dioniza in Nila v varstvu krščanskega Boga, ki se pojavi v Epitalamiju Izaku (P.Cair.Masp. III 67318): probleme tovrstnih dinamik med »krščanskim« in »poganskim« je na primeru opusa Nonosa iz Panopolisa (avtorja »poganskega« Epa o Dionizu in »krščanske« Parafraze Janezovega evangelija) uspešno reševal Robert Shorrock, in sicer s pomočjo modela dveh poznoantičnih »pesniških person« oz. literarnih kodov, namreč »pesnika muz« in »pesnika Kristusa«. V nadaljevanju razprave argumentiram, da se za obravnavo poezije Flavija Dioskora takšen pristop kaže kot le deloma primeren. Menim namreč, da je dinamiko med »krščanskim« in »poganskim« ravno zaradi »priložnostnosti« te poezije, torej dejstva, da je še posebej tesno povezana s svojim pragmatičnim kontekstom (in tako s konvencijami obreda, npr. v kontekstu poroke), ustrezneje kot (zgolj) literarno igro razumeti kot literarni odraz žive verske dinamike v Egiptu 6. stoletja.

查看原文本刊更多论文

酒神与尼罗河的保护

这篇文章强调了两个主要的问题领域，这两个领域在讨论已故古代诗人弗拉维·迪奥斯科罗的语料库或狄奥斯科罗从阿佛洛狄托波利斯6。讨论的基础是一个简短的传记阐述，概述了迪奥斯库斯的创作背景，并翻译了他的三个典型诗歌（两个上皮和一个赞美诗）。首先，我想重点评价迪奥斯科在20世纪的诗歌。世纪：“古代最糟糕的诗人”，这是一个不幸的绰号，浓缩了直到20世纪末对他的作品的普遍评价。我试图从两个更广泛的问题来展示几个世纪：一方面，将整个“晚期古代”时期理解为一个颓废和崩溃的时期或一个过渡时期，另一方面，作为一个评估“休闲诗”和“休闲诗人”形象的问题。然后，我把翻译的诗歌放在古代晚期文学的背景下，或者更准确地说，放在埃及文学创作的背景下。几个世纪以来。借此，我谈到了第二个问题领域，即他的诗歌中的“基督徒”和“异教徒”问题，与此相关，我强调了狄奥尼索斯和尼罗河在保护基督教上帝方面的主题，出现在《艾萨克墓志铭》（P.Cair.Masp.III67318）中：罗伯特·肖洛克成功地解决了“基督徒”和“异教徒”之间的这种动态问题，他使用了两个晚期古代“诗意人物”或文学密码的模型，以帕诺波利斯的诺诺斯为例（《狄奥尼索斯的异教徒》Ep和《约翰福音》的“基督徒”Paraphrase的作者）。“缪斯的诗人”和“基督的诗人”。经过讨论，我认为，对于弗拉维·迪奥斯科罗诗歌的处理，这种方法似乎只是部分合适的。我认为，“基督徒”和“异教徒”之间的动态正是因为这首诗的“机会”，即它与它的语用语境（因此与仪式的惯例，例如在婚姻的语境中）特别紧密地联系在一起，这比（仅仅）文学戏剧更适合作为埃及现存宗教动态的文学反映6。几个世纪以来。

本文章由计算机程序翻译，如有差异，请以英文原文为准。

求助全文

约1分钟内获得全文求助全文

来源期刊