{"title":"Svet vonjav v slovenskih uprizoritvenih\numetnostih","authors":"Barbara Orel","doi":"10.51937/amfiteater-2021-2/84-90","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Članek podaja pregled uprizoritev na slovenskih odrih, v katerih so bile uporabljene vonjave kot sredstvo za stimuliranje gledalčevih čutil in vzbujanje transformacijskih učinkov. S tega vidika gledališka kultura na Slovenskem še ni bila raziskana. Avtorica pokaže, da so bile vonjave sredstvo za senzorične zaznave predvsem v eksperimentalnih gledaliških praksah že od sedemdesetih let 20. stoletja (kot enega prvih primerov izpostavi uprizoritev v režiji Tomaža Kralja Cimetova vrata ladje norcev in druge spremembe v Eksperimentalnem gledališču Glej leta 1975). Zanimanje za olfaktorne raziskave se je med gledališčniki okrepilo v devetdesetih letih 20. stoletja. Vonj je bil uporabljen kot element za uresničevanje estetike realnega v postdramskem gledališču in za vzbujanje potopitvenega učinka pri gledalcih. To vlogo imajo vonjave tudi v gledališču 21. stoletja. Poetiko vonjev je začela načrtno in kontinuirano razvijati Barbara Pia Jenič v gledališču Senzorium, ki ga je leta 2001 ustanovila skupaj z Gabrielom Hernándezom. Pri ustvarjanju senzorialnih dogodkov še danes izhaja iz metodologije Enriqueja Vargasa, s katero se je kot igralka in oblikovalka vonjev seznanila v njegovi skupini Theatro de los Sentidos, v gledališču Senzorium pa jo je avtorsko nadgrajevala. Kot oblikovalka vonjev je sodelovala tudi z drugimi slovenskimi gledališči, med drugim pri operatoriju Milka Lazarja Deseta hči (po libretu Svetlane Makarovič in v režiji Rocca) v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana leta 2015.","PeriodicalId":34446,"journal":{"name":"Amfiteater","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0000,"publicationDate":"2021-12-05","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Amfiteater","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.51937/amfiteater-2021-2/84-90","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"Q4","JCRName":"Arts and Humanities","Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Abstract
Članek podaja pregled uprizoritev na slovenskih odrih, v katerih so bile uporabljene vonjave kot sredstvo za stimuliranje gledalčevih čutil in vzbujanje transformacijskih učinkov. S tega vidika gledališka kultura na Slovenskem še ni bila raziskana. Avtorica pokaže, da so bile vonjave sredstvo za senzorične zaznave predvsem v eksperimentalnih gledaliških praksah že od sedemdesetih let 20. stoletja (kot enega prvih primerov izpostavi uprizoritev v režiji Tomaža Kralja Cimetova vrata ladje norcev in druge spremembe v Eksperimentalnem gledališču Glej leta 1975). Zanimanje za olfaktorne raziskave se je med gledališčniki okrepilo v devetdesetih letih 20. stoletja. Vonj je bil uporabljen kot element za uresničevanje estetike realnega v postdramskem gledališču in za vzbujanje potopitvenega učinka pri gledalcih. To vlogo imajo vonjave tudi v gledališču 21. stoletja. Poetiko vonjev je začela načrtno in kontinuirano razvijati Barbara Pia Jenič v gledališču Senzorium, ki ga je leta 2001 ustanovila skupaj z Gabrielom Hernándezom. Pri ustvarjanju senzorialnih dogodkov še danes izhaja iz metodologije Enriqueja Vargasa, s katero se je kot igralka in oblikovalka vonjev seznanila v njegovi skupini Theatro de los Sentidos, v gledališču Senzorium pa jo je avtorsko nadgrajevala. Kot oblikovalka vonjev je sodelovala tudi z drugimi slovenskimi gledališči, med drugim pri operatoriju Milka Lazarja Deseta hči (po libretu Svetlane Makarovič in v režiji Rocca) v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana leta 2015.
这篇文章概述了斯洛文尼亚舞台上的表演,在舞台上,气味被用作刺激观众感官和唤起变革效果的一种手段。从这个角度来看,斯洛文尼亚的戏剧文化尚未得到研究。作者表明,自20世纪70年代以来,气味一直是一种感官感知手段,主要在实验剧场实践中。最早的例子之一是TomažKralj Cinnamon执导的《傻瓜之船之门》和1975年实验剧院《欢乐合唱团》的其他变化。20世纪90年代,剧院对嗅觉研究的兴趣增强。几个世纪以来。气味被用作一种元素,以实现后戏剧戏剧中的真实美学,并在观众中唤起身临其境的效果。Scents也在21号剧院扮演这个角色。几个世纪以来。Barbara Pia Jenič于2001年与Gabriel Hernández共同创立了Senzorium剧院,她开始系统地、持续地发展气味诗歌。直到今天,她仍然借鉴了恩里克·瓦尔加斯的方法,她在恩里克·瓦加斯的剧团Theatro de los Sentidos担任演员和香水设计师时就认识了瓦尔加斯,在森佐里姆剧院,她开发了自己的作品。作为一名香水设计师,她还与其他斯洛文尼亚剧院合作,包括2015年在卢布尔雅那斯洛文尼亚国家剧院歌剧和芭蕾舞团上演的米尔科·拉扎尔的《第十个女儿》(根据斯维特拉娜·马卡罗维奇的剧本改编,由罗卡执导)。