Četrta Globalexova delavnica na temo slovaropisja in novih besed (2022)

Abstract

V okviru konference EURALEX 20221 v Mannheimu je 15. julija 2022 potekala četrta izvedba delavnice Globalex Workshop on Lexicography and Neology. Namen serije srečanj je mednarodno soočanje pogledov na metode odkrivanja in vrednotenja neologizmov, njihovo leksikografsko obravnavo in vključevanje v slovarje različnih jezikov. Delavnico podpira mednarodno združenje za leksikografijo Globalex, poteka pa letno v okviru mednarodnih konferenc posameznih leksikografskih združenj. Na letošnji izvedbi delavnice je nastopilo enajst predavateljev iz šestih držav. V sekciji konference EURALEX 2022, posvečeni tej delavnici, se je zvrstilo šest nastopov, vsi v angleščini. Sekcijo sta vodila Ilan Kernerman (K Dictionaries – Lexicala) in Annette Klosa-Kückelhaus (Leibnizev inštitut za nemški jezik). Za vsako predavanje je bilo namenjenih 30 minut. Prispevki so obravnavali pristope k obravnavi neologizmov v bantujskih jezikih, francoščini, korejščini, slovenščini, danščini in brazilski portugalščini. Uvodni prispevek z naslovom Na poti k spremljevalnemu korpusu za bantujski jezik: študija primera odkrivanja novih besed v jeziku lusoga (Towards a monitor corpus for a Bantu language: a case study of neology detection in Lusoga) sta predstavila Gilles-Maurice de Schryver in Minah Nabirye z Univerze v Gentu. Avtorja sta se spraševala, ali je po dvajsetih letih gradnje korpusa za bantujske jezike čas za pripravo spremljevalnega korpusa, ki bi omogočil zaznavanje sprememb v jeziku. Uporabnost takega pristopa sta prikazala na primeru spremljevalnega korpusa za bantujski jezik lusoga. Sledilo je predavanje Emmanuela Cartierja z Univerze Sorbona Pariz sever z naslovom Samodejno diahrono sledenje spremembam pomena: pilotna študija moderne in sodobne francoščine z združevanjem analize odvisnosti in kontekstualne vložitve besed (Diachronic semantic evolution automatic tracking: a pilot study in modern and contemporary French combining dependency analysis and contextual embeddings). V prispevku je predstavil različne faze projekta, katerega cilj je izgradnja referenčnega nabora primerov sprememb pomena v sodobni francoščini (od leta 1800 do danes), in sicer iz korpusa publicističnih