Izkušnje kronično obolelih pacientov s telemedicinsko obravnavo v ambulantah družinske medicine

Obzornik zdravstvene nege Pub Date : 2022-12-17 DOI:10.14528/snr.2022.56.4.3150

Katja Prevodnik, Simona Hvalič-Touzery, Vesna Dolničar, Jelka Zaletel, Jerneja Laznik, Andraž Petrovčič

{"title":"Izkušnje kronično obolelih pacientov s telemedicinsko obravnavo v ambulantah družinske medicine","authors":"Katja Prevodnik, Simona Hvalič-Touzery, Vesna Dolničar, Jelka Zaletel, Jerneja Laznik, Andraž Petrovčič","doi":"10.14528/snr.2022.56.4.3150","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Uvod: Telemedicinska obravnava stopa v ospredje kot strategija za obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni, ki v Sloveniji povzročijo visok delež smrti. Namen raziskave je bil preučiti, kakšne izkušnje imajo pacienti z diagnozo kronične bolezni tako z uporabo telemedicinske opreme kot s telemedicinsko obravnavo v ambulanti družinske medicine.Metode: Julija 2020 so bile v enem od slovenskih zdravstvenih domov izvedene štiri fokusne skupine z 19 pacienti s sladkorno boleznijo tipa 2 in/ali visokim krvnim tlakom. Prepisi skupinskih pogovorov so bili analizirani po načelih induktivne tematske analize.Rezultati: S pomočjo induktivne tematske analize je bilo oblikovanih sedem tem: prednosti in slabosti telemedicinske obravnave, enostavnost uporabe telemedicinske opreme, dvosmerna komunikacija z zdravstvenim osebjem, učinki telemedicinske obravnave na zdravstveno stanje pacientov, želja po uporabi in dostopnosti telemedicinske obravnave, vpliv in opora okolja ter skrb za lastno zdravje. Teme vsebujejo 10 podtem in 29 dejavnikov.Diskusija in zaključek: Na izvajanje telemedicinskih meritev najbolj vplivajo zaznana potreba pacientov in navodila zdravstvenega osebja. Kljub pozitivni izkušnji pacientov z uporabo telemedicinske opreme je potrebna strokovna presoja primernosti tovrstne obravnave na individualni ravni, ki ne vključuje le zdravstvenega stanja pacientov, marveč tudi oceno njihovega odnosa do zdravja in digitalnih veščin.","PeriodicalId":32258,"journal":{"name":"Obzornik zdravstvene nege","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0000,"publicationDate":"2022-12-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Obzornik zdravstvene nege","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.14528/snr.2022.56.4.3150","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"","JCRName":"","Score":null,"Total":0}

引用次数: 0

Abstract

Uvod: Telemedicinska obravnava stopa v ospredje kot strategija za obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni, ki v Sloveniji povzročijo visok delež smrti. Namen raziskave je bil preučiti, kakšne izkušnje imajo pacienti z diagnozo kronične bolezni tako z uporabo telemedicinske opreme kot s telemedicinsko obravnavo v ambulanti družinske medicine.Metode: Julija 2020 so bile v enem od slovenskih zdravstvenih domov izvedene štiri fokusne skupine z 19 pacienti s sladkorno boleznijo tipa 2 in/ali visokim krvnim tlakom. Prepisi skupinskih pogovorov so bili analizirani po načelih induktivne tematske analize.Rezultati: S pomočjo induktivne tematske analize je bilo oblikovanih sedem tem: prednosti in slabosti telemedicinske obravnave, enostavnost uporabe telemedicinske opreme, dvosmerna komunikacija z zdravstvenim osebjem, učinki telemedicinske obravnave na zdravstveno stanje pacientov, želja po uporabi in dostopnosti telemedicinske obravnave, vpliv in opora okolja ter skrb za lastno zdravje. Teme vsebujejo 10 podtem in 29 dejavnikov.Diskusija in zaključek: Na izvajanje telemedicinskih meritev najbolj vplivajo zaznana potreba pacientov in navodila zdravstvenega osebja. Kljub pozitivni izkušnji pacientov z uporabo telemedicinske opreme je potrebna strokovna presoja primernosti tovrstne obravnave na individualni ravni, ki ne vključuje le zdravstvenega stanja pacientov, marveč tudi oceno njihovega odnosa do zdravja in digitalnih veščin.

查看原文本刊更多论文

慢性病患者在家庭诊所远程医疗的经验

引言：远程医疗作为管理慢性非传染性疾病的一项战略，在斯洛文尼亚引起了很高比例的死亡。该研究的目的是检查患者在使用远程医疗设备诊断慢性病和在家庭医学诊所进行远程医疗方面的经验。方法：2020年7月，在斯洛文尼亚的一个健康中心对19名2型糖尿病和/或高血压患者进行了四个重点小组的研究。根据归纳主题分析的原则对小组讨论的记录进行分析。结果：借助归纳主题分析，形成了七个主题：远程医疗的优缺点、远程医疗设备的易用性、与医护人员的双向沟通、远程医疗对患者健康状况的影响、远程医疗的使用欲望和可及性，对环境的影响和支持以及对自身健康的关心。主题包括10个子主题和29个因素。讨论和结论：远程医疗测量的实施最受患者感知需求和医护人员指示的影响。尽管患者在使用远程医疗设备方面有着积极的经验，但有必要在个人层面对这种治疗的适当性进行专业评估，这不仅包括患者的健康状况，还包括对他们对健康和数字技能的态度的评估。

本文章由计算机程序翻译，如有差异，请以英文原文为准。

求助全文

约1分钟内获得全文求助全文

来源期刊

Obzornik zdravstvene nege

自引率

0.00%

发文量

审稿时长

11 weeks