{"title":"Dramska forma in etična razsežnost \nbesedila gostija Simone Semenič","authors":"Lara Jerkovič","doi":"10.51937/amfiteater-2022-1/136-153","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"V prispevku se bomo posvetili eni najaktivnejših in najuspešnejših ustvarjalk v sodobnem \nslovenskem gledališkem prostoru, dramatičarki Simoni Semenič, in enemu njenih teoretično \nin vsebinsko najzanimivejših besedil zgodba o nekem slastnem truplu ali gostija ali kako \nso se roman abramovič, lik janša, štiriindvajsetletna julia kristeva, simona semenič in \ninicialki z.i. znašli v oblačku tobačnega dima (2010). Ugotavljali bomo, kako besedilo vpliva \nna gledalca/bralca, ki ga avtorica ves čas neposredno nagovarja skozi lik pripovedovalca, \nna podlagi analize forme in vsebine izbranega besedila pa bomo ocenili, koliko ga lahko \nuvrstimo med ne več dramske gledališke tekste (Poschmann), v okvir (spet) dramskega \ngledališkega teksta (»dramatisches Drama« – Haas) in na področje postdramskega \n(Lehmann) ali postpostdramskega (Angel-Perez) gledališča. Namen prispevka je torej \nanalizirati (ne več ali spet?) dramsko formo gostije ter specifike avtoričinega stila pisanja \nin grajenja besedila, po drugi strani pa razložiti metode, s katerimi poudarja etično in \nmoralno odgovornost vpletenih (predvsem bralcev/gledalcev) v dogajanje.","PeriodicalId":34446,"journal":{"name":"Amfiteater","volume":" ","pages":""},"PeriodicalIF":0.0000,"publicationDate":"2022-06-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Amfiteater","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.51937/amfiteater-2022-1/136-153","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"Q4","JCRName":"Arts and Humanities","Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Abstract
V prispevku se bomo posvetili eni najaktivnejših in najuspešnejših ustvarjalk v sodobnem
slovenskem gledališkem prostoru, dramatičarki Simoni Semenič, in enemu njenih teoretično
in vsebinsko najzanimivejših besedil zgodba o nekem slastnem truplu ali gostija ali kako
so se roman abramovič, lik janša, štiriindvajsetletna julia kristeva, simona semenič in
inicialki z.i. znašli v oblačku tobačnega dima (2010). Ugotavljali bomo, kako besedilo vpliva
na gledalca/bralca, ki ga avtorica ves čas neposredno nagovarja skozi lik pripovedovalca,
na podlagi analize forme in vsebine izbranega besedila pa bomo ocenili, koliko ga lahko
uvrstimo med ne več dramske gledališke tekste (Poschmann), v okvir (spet) dramskega
gledališkega teksta (»dramatisches Drama« – Haas) in na področje postdramskega
(Lehmann) ali postpostdramskega (Angel-Perez) gledališča. Namen prispevka je torej
analizirati (ne več ali spet?) dramsko formo gostije ter specifike avtoričinega stila pisanja
in grajenja besedila, po drugi strani pa razložiti metode, s katerimi poudarja etično in
moralno odgovornost vpletenih (predvsem bralcev/gledalcev) v dogajanje.