Sodelovanje in vztrajanje bolnikov z multiplo sklerozo pri zdravljenju z zdravili

Slovenian Medical Journal Pub Date : 2024-07-17 DOI:10.6016/zdravvestn.3506

Maj Jožef, Igor Locatelli, Gregor Brecl Jakob, Mitja Kos, Uroš Rot

{"title":"Sodelovanje in vztrajanje bolnikov z multiplo sklerozo pri zdravljenju z zdravili","authors":"Maj Jožef, Igor Locatelli, Gregor Brecl Jakob, Mitja Kos, Uroš Rot","doi":"10.6016/zdravvestn.3506","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Multipla skleroza (MS) je kronična, vnetna in demielinizacijska bolezen osrednjega živčevja, ki predstavlja drugi najpogostejši vzrok invalidnosti pri populaciji med 20. in 40. letom starosti. Farmakoterapija MS obsega starejša parenteralna injekcijska imunomodulirajoča (IMT) zdravila in je s prihodom novejših peroralnih IMT zdravil dosegla pomemben napredek. Sodelovanje pri zdravljenju z zdravili je opredeljeno kot jemanje zdravil v skladu z dogovorom med bolnikom in zdravstvenimi delavci. Vztrajanje sodi v spekter sodelovanja pri zdravljenju in obsega obdobje od prvega do vključno zadnjega prejetega odmerka predpisanega in izdanega zdravila. Mere sodelovanja pri zdravljenju temeljijo na razpoložljivosti in časovni vrzeli med izdajami zdravil. Sodelovanje bolnikov z MS pri zdravljenju z zdravili je zapleteno, saj je bolezen kronična in obsega tudi zahtevnejše načine aplikacij zdravil. Nekoliko boljše je sodelovanje pri zdravljenju s peroralnimi zdravili v primerjavi s klasičnimi injekcijskimi parenteralnimi zdravili. Slabše je sodelovanje pri mlajših bolnicah s krajšim trajanjem bolezni in pomembno upade 6 mesecev po začetku zdravljenja. Vpliv nevrološke prizadetosti na sodelovanje je nejasen. Glavni dejavniki nesodelovanja s stališča zdravljenja so neželeni učinki, odpor do injiciranja in pogostost odmerjanja zdravil. Najpogostejši dejavniki za nesodelovanje pri bolniku so pozabljivost, depresija in utrudljivost. Nesodelovanje je povezano s slabšimi zdravstvenimi izidi in ekonomskimi rezultati bolezni. Intervencije za izboljšanje sodelovanja pri zdravljenju imajo za cilj doseganje optimalnih zdravstvenih izidov. Pri bolnikih z MS so intervencije kompleksne ter prilagojene posamezniku in so usmerjene k premagovanju odpora do injiciranja, spoprijemanju z neželenimi učinki in ozaveščanju o koristih zdravljenja.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0000,"publicationDate":"2024-07-17","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Slovenian Medical Journal","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3506","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"","JCRName":"","Score":null,"Total":0}

引用次数: 0

Abstract

Multipla skleroza (MS) je kronična, vnetna in demielinizacijska bolezen osrednjega živčevja, ki predstavlja drugi najpogostejši vzrok invalidnosti pri populaciji med 20. in 40. letom starosti. Farmakoterapija MS obsega starejša parenteralna injekcijska imunomodulirajoča (IMT) zdravila in je s prihodom novejših peroralnih IMT zdravil dosegla pomemben napredek. Sodelovanje pri zdravljenju z zdravili je opredeljeno kot jemanje zdravil v skladu z dogovorom med bolnikom in zdravstvenimi delavci. Vztrajanje sodi v spekter sodelovanja pri zdravljenju in obsega obdobje od prvega do vključno zadnjega prejetega odmerka predpisanega in izdanega zdravila. Mere sodelovanja pri zdravljenju temeljijo na razpoložljivosti in časovni vrzeli med izdajami zdravil. Sodelovanje bolnikov z MS pri zdravljenju z zdravili je zapleteno, saj je bolezen kronična in obsega tudi zahtevnejše načine aplikacij zdravil. Nekoliko boljše je sodelovanje pri zdravljenju s peroralnimi zdravili v primerjavi s klasičnimi injekcijskimi parenteralnimi zdravili. Slabše je sodelovanje pri mlajših bolnicah s krajšim trajanjem bolezni in pomembno upade 6 mesecev po začetku zdravljenja. Vpliv nevrološke prizadetosti na sodelovanje je nejasen. Glavni dejavniki nesodelovanja s stališča zdravljenja so neželeni učinki, odpor do injiciranja in pogostost odmerjanja zdravil. Najpogostejši dejavniki za nesodelovanje pri bolniku so pozabljivost, depresija in utrudljivost. Nesodelovanje je povezano s slabšimi zdravstvenimi izidi in ekonomskimi rezultati bolezni. Intervencije za izboljšanje sodelovanja pri zdravljenju imajo za cilj doseganje optimalnih zdravstvenih izidov. Pri bolnikih z MS so intervencije kompleksne ter prilagojene posamezniku in so usmerjene k premagovanju odpora do injiciranja, spoprijemanju z neželenimi učinki in ozaveščanju o koristih zdravljenja.

查看原文本刊更多论文

多发性硬化症患者参与和坚持药物治疗的情况

多发性硬化症（MS）是中枢神经系统的一种慢性炎症性脱髓鞘疾病，是导致 20 至 40 岁人群残疾的第二大常见原因。多发性硬化症的药物治疗包括较老的肠外注射免疫调节（IMT）药物，随着较新的口服 IMT 药物的出现，药物治疗取得了重大进展。参与药物治疗的定义是根据患者与医护人员之间的协议服药。坚持治疗属于坚持治疗的范畴，包括从处方药和配药的第一剂到最后一剂（含）。治疗依从性的衡量标准基于药物的可用性和配药之间的时间差。多发性硬化症患者的用药依从性比较复杂，因为该疾病是慢性病，用药途径也比较复杂。与传统的肠外注射药物相比，口服药物的配合度稍高。病程较短的年轻患者的配合度较差，在开始治疗 6 个月后，配合度明显下降。神经功能损伤对合作性的影响尚不明确。从治疗角度来看，不合作的主要决定因素是副作用、不愿注射和用药频率。患者不合作的最常见因素是健忘、抑郁和疲劳。不合作与该疾病较差的健康结果和经济结果有关。改善治疗参与度的干预措施旨在实现最佳的健康结果。对于多发性硬化症患者而言，干预措施是复杂的、个性化的，旨在克服对注射的抵触情绪、应对副作用并提高对治疗益处的认识。

本文章由计算机程序翻译，如有差异，请以英文原文为准。

求助全文

约1分钟内获得全文求助全文

来源期刊

Slovenian Medical Journal

自引率

0.00%

发文量