Petra Vovko, Vesna Fabjan Vodušek, Barbara Sodec, Matjaž Retelj, Martina Bučar, Jasna Kostanjšek, Marijana Klarič Kamin, Veronika Testen, Nataša Tul Mandić
{"title":"Pogostnost in vzroki okužb in bolezenskih sprememb nožnice pri ženskah v Sloveniji: pomen celovitih laboratorijskih preiskav","authors":"Petra Vovko, Vesna Fabjan Vodušek, Barbara Sodec, Matjaž Retelj, Martina Bučar, Jasna Kostanjšek, Marijana Klarič Kamin, Veronika Testen, Nataša Tul Mandić","doi":"10.6016/zdravvestn.3450","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Izhodišča: Pri ženskah se pogosto pojavijo spremenjen izcedek iz nožnice in drugi simptomi v nožnici, ki so posledica motenj v nožnični mikrobioti (disbioze), vaginitisa ali spolno prenosljivih okužb. Želeli smo ugotoviti pogostnost vzrokov za te težave. Preverili smo tudi ujemanje klinične diagnoze z rezultati laboratorijskih preiskav. \nMetode: Izvedli smo raziskavo primerov s kontrolno skupino. V skupino bolnic smo vključili ženske, ki so obiskale izbrano ginekologinjo na primarni ravni zdravstva zaradi težav v predelu spolovila, in ustrezno kontrolno skupino preiskovank. Opravili smo klinični pregled in mikrobiološke preiskave za bakterijsko vaginozo (BV), aerobni vaginitis (AV), kandidni vulvovaginitis (CV) in spolno prenosljive okužbe (SPO). \nRezultati: V študiji je sodelovalo 74 bolnic in 64 preiskovank kontrolne skupine. Najpogostejši simptomi bolnic so bili nenormalen izcedek, srbenje, neprijeten vonj in pekoč občutek. Najpogostejši vzrok je bil CV (39,2 %), sledila je BV (31,1 %). Petina bolnic je imela eno SPO. AV je bil redek. Pri približno 17 % bolnic smo odkrili več sočasnih vzrokov vaginalnih težav (kombinacije BV, CV ali SPO). Klinična diagnoza in laboratorijski izvid sta se ujemala pri 26 % bolnic. \nZaključek: Rezultati izpostavljajo pomen celovitega (t.i. sindromskega tipa) laboratorijskega diagnosticiranja pri ženskah z ginekološkimi težavami. Ozko usmerjena laboratorijska diagnostika ne daje koristnih rezultatov zaradi pogostih kombinacij BV, AV, CV in SPO, poleg tega pa so klinični znaki pri različnih vzrokih vaginalnih težav podobni. To otežuje izbiro ustreznega zdravljenja ter vodi do ponovitev bolezni. Glede na rezultate bi bilo potrebno uporabiti več modernejših laboratorijskih preiskav.","PeriodicalId":21777,"journal":{"name":"Slovenian Medical Journal","volume":null,"pages":null},"PeriodicalIF":0.0000,"publicationDate":"2024-05-03","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Slovenian Medical Journal","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.6016/zdravvestn.3450","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"","JCRName":"","Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Abstract
Izhodišča: Pri ženskah se pogosto pojavijo spremenjen izcedek iz nožnice in drugi simptomi v nožnici, ki so posledica motenj v nožnični mikrobioti (disbioze), vaginitisa ali spolno prenosljivih okužb. Želeli smo ugotoviti pogostnost vzrokov za te težave. Preverili smo tudi ujemanje klinične diagnoze z rezultati laboratorijskih preiskav.
Metode: Izvedli smo raziskavo primerov s kontrolno skupino. V skupino bolnic smo vključili ženske, ki so obiskale izbrano ginekologinjo na primarni ravni zdravstva zaradi težav v predelu spolovila, in ustrezno kontrolno skupino preiskovank. Opravili smo klinični pregled in mikrobiološke preiskave za bakterijsko vaginozo (BV), aerobni vaginitis (AV), kandidni vulvovaginitis (CV) in spolno prenosljive okužbe (SPO).
Rezultati: V študiji je sodelovalo 74 bolnic in 64 preiskovank kontrolne skupine. Najpogostejši simptomi bolnic so bili nenormalen izcedek, srbenje, neprijeten vonj in pekoč občutek. Najpogostejši vzrok je bil CV (39,2 %), sledila je BV (31,1 %). Petina bolnic je imela eno SPO. AV je bil redek. Pri približno 17 % bolnic smo odkrili več sočasnih vzrokov vaginalnih težav (kombinacije BV, CV ali SPO). Klinična diagnoza in laboratorijski izvid sta se ujemala pri 26 % bolnic.
Zaključek: Rezultati izpostavljajo pomen celovitega (t.i. sindromskega tipa) laboratorijskega diagnosticiranja pri ženskah z ginekološkimi težavami. Ozko usmerjena laboratorijska diagnostika ne daje koristnih rezultatov zaradi pogostih kombinacij BV, AV, CV in SPO, poleg tega pa so klinični znaki pri različnih vzrokih vaginalnih težav podobni. To otežuje izbiro ustreznega zdravljenja ter vodi do ponovitev bolezni. Glede na rezultate bi bilo potrebno uporabiti več modernejših laboratorijskih preiskav.