{"title":"Možnosti nekemičnega zatiranja virusonosnih ogorčic Xiphinema index Thorne & Allen, 1950","authors":"Julija Polanšek, Franci Aco Celar, S. Širca","doi":"10.14720/aas.2023.119.4.15212","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Ogorčice so organizmi, ki jih zaradi njihove številčnosti, raznolikosti in prilagodljivosti najdemo praktično povsod. Medtem ko je večina ogorčic koristnih, pa poznamo tudi take, ki s svojim parazitiranjem povzročajo škodo. Med škodljive ogorčice uvrščamo tudi rastlinsko-parazitsko vrsto Xiphinema index. Najdemo jo lahko v bližini korenin žlahtne vinske trte (Vitis vinifera L.), saj je prav ta njena glavna gostiteljica. Ogorčica ni tako problematična z vidika neposrednega napada korenin, ampak vinski trti predstavlja grožnjo zaradi prenosa in vnosa virusa pahljačavosti listov vinske trte (GFLV) iz rodu Nepovirus. Virus namreč na vinski trti povzroči bolezen kužne izrojenosti vinske trte, kar vodi v ekonomsko nekonkurenčnost vinogradov. Okužba lahko privede tudi do več kot 80 % izpada pridelka. V izogib nenadzorovanemu širjenju ogorčic in posledično okužbam v vinogradih je pomembna preventiva, saj poleg prenosa s sadilnim materialom, pomembnega prenašalca predstavljata tudi kmetijska mehanizacija in fizični prenos z orodjem. Ker se je kemično zatiranje ogorčice X. index zaradi njene trdoživosti in razporeditve v tleh izkazalo za neučinkovito, je potrebno v prihodnje stremeti k alternativnim in predvsem učinkovitejšim pristopom. Poleg vmesnih posevkov so preverjali delovanje pripravkov na podlagi nekaterih bakterij in gliv, ki predstavljajo velik potencial za nadaljnja raziskovanja.","PeriodicalId":6884,"journal":{"name":"Acta agriculturae Slovenica","volume":"57 10","pages":""},"PeriodicalIF":0.0000,"publicationDate":"2023-12-13","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Acta agriculturae Slovenica","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.14720/aas.2023.119.4.15212","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"","JCRName":"","Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Abstract
Ogorčice so organizmi, ki jih zaradi njihove številčnosti, raznolikosti in prilagodljivosti najdemo praktično povsod. Medtem ko je večina ogorčic koristnih, pa poznamo tudi take, ki s svojim parazitiranjem povzročajo škodo. Med škodljive ogorčice uvrščamo tudi rastlinsko-parazitsko vrsto Xiphinema index. Najdemo jo lahko v bližini korenin žlahtne vinske trte (Vitis vinifera L.), saj je prav ta njena glavna gostiteljica. Ogorčica ni tako problematična z vidika neposrednega napada korenin, ampak vinski trti predstavlja grožnjo zaradi prenosa in vnosa virusa pahljačavosti listov vinske trte (GFLV) iz rodu Nepovirus. Virus namreč na vinski trti povzroči bolezen kužne izrojenosti vinske trte, kar vodi v ekonomsko nekonkurenčnost vinogradov. Okužba lahko privede tudi do več kot 80 % izpada pridelka. V izogib nenadzorovanemu širjenju ogorčic in posledično okužbam v vinogradih je pomembna preventiva, saj poleg prenosa s sadilnim materialom, pomembnega prenašalca predstavljata tudi kmetijska mehanizacija in fizični prenos z orodjem. Ker se je kemično zatiranje ogorčice X. index zaradi njene trdoživosti in razporeditve v tleh izkazalo za neučinkovito, je potrebno v prihodnje stremeti k alternativnim in predvsem učinkovitejšim pristopom. Poleg vmesnih posevkov so preverjali delovanje pripravkov na podlagi nekaterih bakterij in gliv, ki predstavljajo velik potencial za nadaljnja raziskovanja.
期刊介绍:
Acta agriculturae Slovenica is a scientific journal published quarterly by the Agronomy, and the Zootechnical Departments of the Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, Slovenia. Source of high quality research from the field of agronomy, zootechnics, applied biology and related fields from Slovenia and other countries.