Za kaj skrbimo, ko skrbimo za krajino?: toponimi, ovce in ruševine na severovzhodni Islandiji

Abstract

Prispevek se vprašanju skrbi za krajino približa iz treh prepletenih etnografskih izhodišč, ki jih druži dejstvo, da so tesno povezana z ovčerejo: (mikro)toponimov oziroma poimenovanja krajine, ohranjanja želenega videza krajine ter zapuščenih krajinskih elementov in ruševin na severovzhodu Islandije. Prispevek prikaže, da skrb za krajino združuje tako sporazumevalne oziroma govorne vidike kot tudi prakse in percepcije – da torej sega tako na jezikovne, materialne, zaznavne in druge razsežnosti krajine.