Uprizoritvena pisava: na strani, okoli nje in zunaj nje

Abstract

Pojav novih oblik uprizoritvenih pisav v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja sicer ni odpravil tradicionalnih dramskih oblik, je pa korenito spremenil vlogo besedilnosti v gledališču. V članku zagovarjamo tezo, da je uprizoritvena pisava, osvobojena pravil dramske pisave in celo sintakse ter gramatike, v besedilno produkcijo vnesla ilokacijsko logiko. Članek zaključimo s preliminarnim razmislekom o razlikah med eksperimentalnimi strategijami pisave in najnovejšimi oblikami umetne inteligence za generiranje besedil.