{"title":"Uprizarjanje literature in bralne uprizoritve","authors":"Barbara Orel","doi":"10.51937/amfiteater_2023_1/146-158","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Leta 2005 je skupina dramatikov in dramaturgov na pobudo dramatičarke Simone Semenič in v tesnem sodelovanju s teoretikom uprizoritvenih umetnosti Rokom Vevarjem v okviru Gledališča Glej osnovala PreGlej. Skupina se je ukvarjala s problematiko dramskega pisanja in v nekaj letih vzpostavila platformo za ustvarjanje, razvoj in mednarodno izmenjavo dramskih pisav. Njihovo delo je bilo zavezano vzpostavitvi samih pogojev za ustvarjanje dramskih besedil. S tem namenom so uporabili formo bralne uprizoritve – ne le kot javno predstavitev drame, temveč kot metodo za razvijanje drame, ki prinaša dramo kot delo v nastajanju. Članek pokaže, da ima tovrstna praksa dramskega pisanja na slovenskih odrih svoje predhodnike v eksperimentalnih gledaliških praksah šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja (v izvedbi neoavantgardnih skupin pesnikov 441/442/443, Nomenklatura in LKB – Literarni klub Branik ter v nastopih pisateljev, ki so predstavljali svoja literarna dela v Pekarni). Pesniki in pisatelji so uprizarjali svoja dela, ki prvenstveno niso bila namenjena uprizarjanju, pri tem pa ustvarili teatralne oblike pisanja za oder, s katerimi so izstopali tako iz konvencij dramskega ustvarjanja kakor tudi iz tradicije gledališča. Uprizarjanje literature in bralne uprizoritve so obravnavane v kontekstu uprizoritvenega pisanja, ki označuje raznovrstna razmerja med pisavo in uprizoritvijo, pri tem pa se osredotoča na proces pisanja kot uprizoritvenega dejanja.","PeriodicalId":34446,"journal":{"name":"Amfiteater","volume":"4 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0000,"publicationDate":"2023-06-30","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Amfiteater","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.51937/amfiteater_2023_1/146-158","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"Q4","JCRName":"Arts and Humanities","Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Abstract
Leta 2005 je skupina dramatikov in dramaturgov na pobudo dramatičarke Simone Semenič in v tesnem sodelovanju s teoretikom uprizoritvenih umetnosti Rokom Vevarjem v okviru Gledališča Glej osnovala PreGlej. Skupina se je ukvarjala s problematiko dramskega pisanja in v nekaj letih vzpostavila platformo za ustvarjanje, razvoj in mednarodno izmenjavo dramskih pisav. Njihovo delo je bilo zavezano vzpostavitvi samih pogojev za ustvarjanje dramskih besedil. S tem namenom so uporabili formo bralne uprizoritve – ne le kot javno predstavitev drame, temveč kot metodo za razvijanje drame, ki prinaša dramo kot delo v nastajanju. Članek pokaže, da ima tovrstna praksa dramskega pisanja na slovenskih odrih svoje predhodnike v eksperimentalnih gledaliških praksah šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja (v izvedbi neoavantgardnih skupin pesnikov 441/442/443, Nomenklatura in LKB – Literarni klub Branik ter v nastopih pisateljev, ki so predstavljali svoja literarna dela v Pekarni). Pesniki in pisatelji so uprizarjali svoja dela, ki prvenstveno niso bila namenjena uprizarjanju, pri tem pa ustvarili teatralne oblike pisanja za oder, s katerimi so izstopali tako iz konvencij dramskega ustvarjanja kakor tudi iz tradicije gledališča. Uprizarjanje literature in bralne uprizoritve so obravnavane v kontekstu uprizoritvenega pisanja, ki označuje raznovrstna razmerja med pisavo in uprizoritvijo, pri tem pa se osredotoča na proces pisanja kot uprizoritvenega dejanja.