{"title":"Od nacistične Antigone do »antifašistične« etike svetosti","authors":"Matic Kocijančič","doi":"10.4312/ars.16.1.193-204","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Martin Heidegger je svoje branje Sofoklove Antigone razgrnil v dveh znamenitih sklopih predavanj na Univerzi v Freiburgu; prvi sklop, ki ga je študentom predstavil leta 1935, je osemnajst let pozneje s popravki in dopolnitvami objavil v knjigi Uvod v metafiziko (Einführung in die Metaphysik); drugega, ki ga je naslovil Hölderlinova himna »Ister« (Hölderlins Hymne »Der Ister«), je lahko leta 1942, sredi vojne vihre, podal le v okrnjeni različici, v natisnjeni celoti pa je svetovni javnosti postal dostopen šele leta 1984.\nČlanek preučuje razloge, zakaj je razkritje Heideggerjeve druge obravnave Antigone – ki s prvo vzpostavlja intriganten interpretativni kontrast – odigralo ključno vlogo v osrednjem filozofskem projektu Tineta Hribarja in s tem v širši slovenski recepciji mita o Antigoni od druge polovice osemdesetih let do danes.","PeriodicalId":221912,"journal":{"name":"Ars & Humanitas","volume":"16 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0000,"publicationDate":"2022-12-22","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Ars & Humanitas","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.4312/ars.16.1.193-204","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"","JCRName":"","Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Abstract
Martin Heidegger je svoje branje Sofoklove Antigone razgrnil v dveh znamenitih sklopih predavanj na Univerzi v Freiburgu; prvi sklop, ki ga je študentom predstavil leta 1935, je osemnajst let pozneje s popravki in dopolnitvami objavil v knjigi Uvod v metafiziko (Einführung in die Metaphysik); drugega, ki ga je naslovil Hölderlinova himna »Ister« (Hölderlins Hymne »Der Ister«), je lahko leta 1942, sredi vojne vihre, podal le v okrnjeni različici, v natisnjeni celoti pa je svetovni javnosti postal dostopen šele leta 1984.
Članek preučuje razloge, zakaj je razkritje Heideggerjeve druge obravnave Antigone – ki s prvo vzpostavlja intriganten interpretativni kontrast – odigralo ključno vlogo v osrednjem filozofskem projektu Tineta Hribarja in s tem v širši slovenski recepciji mita o Antigoni od druge polovice osemdesetih let do danes.