Vloga visokošolskega knjižničarja pri informacijski pismenosti doktorandov tehnike – primer gradbeništva

Abstract

IzvlečekZ reformo doktorskega študija na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG) je bil leta 2009 v študijski program uveden obvezen predmet informacijskega opismenjevanja. Študijski program predmeta vključuje vseh pet elementov informacijskega opismenjevanja, predpisanih v standardih ACRL 2000. Praktični del predmeta izvaja usposobljena visokošolska knjižničarka, ki je hkrati tudi raziskovalka. Po sedmih letih izvajanja programa želimo ugotoviti, (1) kako predmet ocenjujejo slušatelji – doktorandi in (2) kako program sistematičnega informacijskega opismenjevanja vpliva na število citatov v njihovih disertacijah in na število znanstvenih objav. V prvem delu članka so prikazani rezultati anketne raziskave, izvedene med 120 doktorandi, ki so absolvirali program v obdobju 2009–2016. Anketa je bila izvedena za vsako generacijo posebej takoj ob končani izvedbi študijskega programa. Merili smo štiri kazalnike o vsebinah študijskega programa: aktualnost, uporabnost, zahtevnost vsebin in skladnost s pričakovanji doktorandov. V drugi raziskavi smo proučevali število navedenih virov v doktorskih disertacijah v obdobju januar 2013–september 2016 in število znanstvenih objav doktorandov v petletnem obdobju, sredino katerega predstavlja leto zagovora disertacije, ločeno za predbolonjske in bolonjske doktorande. Naša domneva je bila, da bolonjski študenti (v nadaljevanju bolonjci) uporabijo in v svoji doktorski disertaciji navedejo več virov kot t. i. predbolonjci in da objavijo več znanstvenih objav. V raziskavi smo te domneve potrdili, vendar so razlike med obema skupinama majhne. Zaključujemo, da visokošolski knjižničar s svojimi znanji, veščinami in izkušnjami pomembno prispeva k višji ravni usposobljenosti za raziskovalno in publicistično delo doktorandov.