30 LET SLOVENSKE SAMOSTOJNOSTI IN NJENA VARNOSTNA PERSPEKTIVA

Abstract

Vsaka prva številka Sodobnih vojaških izzivov vsako leto izide v maju. Mesec maj v letošnjem letu je za Slovenijo pomemben, še posebej za Slovensko vojsko. Mineva trideset let od začetka usposabljanja slovenskih nabornikov na slovenskih tleh, kar je takratne oblasti, predvsem Jugoslovansko ljudsko armado, dodatno razjezilo in privedlo do tako imenovanih Pekrskih dogodkov. Padla je prva žrtev osamosvojitvenega procesa, dogodki, ki so sledili, so se samo še stopnjevali, in privedli do oboroženih konfliktov in vojne, ki na srečo ni trajala dolgo. Osamosvojitveni proces se je začel že veliko prej pred majem 1991, končal pa z odhodom zadnjega vojaka bivše skupne države v oktobru istega leta. Tridesetletnica slovenske samostojnosti je pomemben mejnik v slovenski zgodovini. Žal ga letos ne bomo praznovali tako kot bi se spodobilo saj nas je pandemja Covid 19 močno omejila ravno v smislu druženja in praznovanja. Prinesla je tudi nove okoliščine in spoznanja na mnogih področjih, na tem mestu naj posebej poudarimo odpornost družbe in varnosti. Velik vpliv na razumevanje in delovanje našega nacionalnovarnostnega sistema je imela evropska migrantska kriza v 2015, ilegalne migracije, ki še kar trajajo in pandemija, ki ji ni videti konca. V drugi polovici leta Slovenija predseduje Svetu Evropske unije. Vse našteto prinaša izzive pa tudi priložnosti. Iz naštetega smo se veliko naučili. Med važnejšimi spoznanji je predvsem tisto, da je dobro biti samozadosten in sposoben poskrbeti sam zase. V okoliščinah, ko imajo vse države težave, ne samo tiste, ki so članice Evropske unije, je zelo koristno biti samostojen in neodvisen od drugih. Različni mehanizmi Evropske unije, Nata in nekaterih drugih mednarodnih (varnostnih) organizacij delujejo po načelu solidarnosti, pomoči in delitvi bremen. Vendar takrat, ko nečesa primanjkuje vsem, je to zelo težko deliti. Izziv za prihodnost je zagotovo predvideti določene trende, predvsem varnostne, se nanje ustrezno pripraviti, imeti čim več tega kar potrebuješ zase, za delovanje svojo države, in po možnosti pomagati tudi drugim državam. Ravno področje Skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije je tisto, ki narekuje več vlaganj v varnost in obrambo držav pa tudi za krepitev naše skupne odpornosti. To je zapisano v več direktivah in drugih dokumentih Evropske unije, na to vedno opozarjajo njeni predstavniki, dejstva pa kažejo, da to področje vztrajno nazaduje. Morda je predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije prava priložnost za to, da se tej temi nameni več pozornosti. Letošnji maj je pomemben tudi za Sodobne vojaške izzive. Po vključitvi publikacije v podatkovno bazo Crossref v lanskem letu bodo vsi prispevki, ki so sicer dostopni na spletni povezavi Digitalne knjižnice Ministrstva za obrambo, od maja 2021 dalje dostopni tudi v podatkovni bazi EBSCO Military and Government Collection in v Air University Library Index on Military Periodicals. Na ta način bo možna večja izmenjava pogledov, mnenj in idej med slovenskimi in tujimi avtorji na področju varnosti, obrambe in vojaštva. V Slovenski vojski nastaja Vojaška strategija Republike Slovenije, nastaja pa tudi knjiga o vojaški strategiji izpod peresa zdaj že upokojenega brigadirja Branimirja Furlana. Priložnosti za zanimivo branje po vojaških vsebinah bo več kot dovolj. Za to bomo poskrbeli tudi v naših številkah. V tokratni Pavel Vuk piše o Evoluciji pojma strategije in njegovo povezovanje s politiko. Prične z zgodovinskim vidikom, ko je strategija bojevanja še nujen pojem vojaških vodij, in postopoma preide v strategijo kot način oblikovanja javne politike, ter se lahko manifestira tudi kot politična volja vladajoče elite. Kako uspešne so države pri uresničevanju svojih strategij pa več v prispevku. O Perspektivah in izzivih slovenskega vojaškega šolstva piše Valerija Bernik. V prispevku izvemo veliko o najnovejših spremembah na tem področju v Slovenski vojski. Avtorica je bila vključena v postopke nastajanja Višje vojaške šole in je njena ravnateljica. Ustavitev šole pa ni konec ampak šele začetek nove poti in novih priložnosti za vojaško šolstvo. Kakšne so izkušnje Slovenske vojske v posebnih okoliščinah piše Tanja Kremžar Kovač v prispevku z naslovom Delovanje Slovenske vojske v času epidemije Covida-19. Mednarodne operacije in misije opravljajo svoje poslanstvo kljub epidemiji in različnim prepovedim gibanja in potovanja s strani držav. Ravno tako morajo biti oborožene sile aktivne in učinkovite ne glede na različne ovire. Kako je to uspelo Slovenski vojski je podrobno opisano ravno v tem prispevku. Marjan Horvat se je posvetil temi, ki je vedno aktualna. Vodenje v Slovenski vojski prinaša nekaj novih pa tudi nekaj že znanih vsebin. Vodenje je področje, ki ni nikdar dovolj raziskano in pri katerem se kljub stalnemu usposabljanju in dolgoletni praksi nikoli ne naučimo dovolj, zato je vsako vlaganje in napor posvečen napredku pri vodenju dobra naložba v vsako organizacijo, še posebej Slovensko vojsko. Epidemija COVID 19 nam preprečuje, da bi letos lahko primerno obeležili 30. obletnico osamosvojitve naše domovine, zato bomo to morda storili ob kakšni drugi priložnosti. Spominjanje na pomembne dogodke in osebnosti je bistveno za narodovo zavest in domoljubje. O tem pišeta Jerica Pavšič in Zvezdan Marković, ki v prispevku z naslovom Oblike spominjanja na generala Maistra ugotavljata, kako se spominjamo te pomembne osebnosti, njegovih dejanj in posledic, ki se kažejo predvsem v ozemeljski celovitosti naše države.