Lea–Marija Colarič–Jakše, Julija Lazar, Kristina Kovač
{"title":"Vpliv epidemije na konzumacijo vin in vinski turizem Slovenije kot Evropske gastronomske regije 2021","authors":"Lea–Marija Colarič–Jakše, Julija Lazar, Kristina Kovač","doi":"10.18690/978-961-286-538-2.7","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Vino je končni produkt fermentacije grozdnega soka, ki ga človeštvo prideluje že od Antike. V naše kraje je vinska trta našla pot preko Rimljanov, z njimi pa se je širila po celotnem Sredozemlju. Vinogradništvo in vinarstvo sta v Sloveniji nadvse pomembni panogi, o tem priča tudi dejstvo, da Slovenci gojimo kar 48 sort vinske trte. Kar se tiče vina v povezavi s turizmom, se lahko navežemo na pojem vinski turizem. Obiskovanje kleti, prireditev in degustacij je način, kako kulturo vina predstaviti turistu. Razvoj vinskega turizma zahteva celostni pristop in pa nujno medsektorsko povezovanje ter sodelovanje. Vinski turizem je tesno povezan tudi z drugimi oblikami turizma, predvsem gastronomskega. V Sloveniji je razvoj vinskega turizma šele na začetku, vendar pa imamo zelo dobre predispozicije za njegov razcvet. Vino je v deželah z visoko razvito kulinariko nadvse cenjeno in predvsem nepogrešljivo ob kulinariki. Glede na vrsto delimo vina na bela in rdeča, po sladkorni stopnji pa poznamo štiri stopnje – suho, polsuho, polsladko in sladko vino. Slovensko vinogradništvo je zelo razširjeno v Podravju, Primorju in Posavju. Pridelovalci fermentirajo grozdni sok, nato pa ga pustijo zoreti v sodih ali cisternah.","PeriodicalId":445564,"journal":{"name":"XV. International Conference on Logistics in Agriculture 2021: Conference Proceedings","volume":"43 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0000,"publicationDate":"2021-11-10","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"XV. International Conference on Logistics in Agriculture 2021: Conference Proceedings","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.18690/978-961-286-538-2.7","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"","JCRName":"","Score":null,"Total":0}
引用次数: 0
Abstract
Vino je končni produkt fermentacije grozdnega soka, ki ga človeštvo prideluje že od Antike. V naše kraje je vinska trta našla pot preko Rimljanov, z njimi pa se je širila po celotnem Sredozemlju. Vinogradništvo in vinarstvo sta v Sloveniji nadvse pomembni panogi, o tem priča tudi dejstvo, da Slovenci gojimo kar 48 sort vinske trte. Kar se tiče vina v povezavi s turizmom, se lahko navežemo na pojem vinski turizem. Obiskovanje kleti, prireditev in degustacij je način, kako kulturo vina predstaviti turistu. Razvoj vinskega turizma zahteva celostni pristop in pa nujno medsektorsko povezovanje ter sodelovanje. Vinski turizem je tesno povezan tudi z drugimi oblikami turizma, predvsem gastronomskega. V Sloveniji je razvoj vinskega turizma šele na začetku, vendar pa imamo zelo dobre predispozicije za njegov razcvet. Vino je v deželah z visoko razvito kulinariko nadvse cenjeno in predvsem nepogrešljivo ob kulinariki. Glede na vrsto delimo vina na bela in rdeča, po sladkorni stopnji pa poznamo štiri stopnje – suho, polsuho, polsladko in sladko vino. Slovensko vinogradništvo je zelo razširjeno v Podravju, Primorju in Posavju. Pridelovalci fermentirajo grozdni sok, nato pa ga pustijo zoreti v sodih ali cisternah.