Vpliv fizičnega prostora in družbenega okolja na bralno izkušnjo: izsledki študije šestih fokusnih skupin

Abstract

IzvlečekNamen: Namen prispevka je obravnavati branje kot fizično dejavnost, ki je vpisana v prostor in nosi številne sociološke konotacije. Branje analizira kot utelešeno (angl. embodied) in družbeno prakso in ugotavlja medsebojno sodoločenost teh dveh dimenzij.Metodologija/pristop: V fokusnih skupinah smo izvedli pogovore s študenti iz šestih evropskih držav in jih spraševali o vplivu oziroma vlogi, ki jo vrsta besedila, namen branja in bralna naprava igrajo pri izboru konkretnega bralnega okolja. Sodelovalo je 21 deklet in 15 fantov različnih do- in podiplomskih programov s povprečno starostjo 21,5 leta.Rezultati: Izkazalo se je, da sogovorniki večinoma niso brezbrižni do svojega bralnega okolja. Kot prostor branja so najpogosteje navedli dom, knjižnice oziroma čitalnice, poleg tega pa še druge javne kraje, npr. kavarne in parke, okolja, kjer ljudje pogosto berejo, čeprav prvotno niso namenjena branju. Na tej osnovi članek poroča o zaznanih bralnih smernicah in premišlja o njihovih morebitnih implikacijah za akademsko raziskovanje in vsakdanjo prakso.Omejitve raziskave: Vzorec raziskave je majhen, izziv sta predstavljali skupinska dinamika in neverbalna komunikacija.Izvirnost/uporabnost raziskave: Študija se razlikuje od prevladujočih pristopov k branju, ki »bralni um« praviloma obravnavajo kot začasno odvezan od vseh dražljajev v fizičnem okolju. Kot pokaže, prav teh ne gre ignorirati ne v praksi ne v kontekstu raziskovanja.