Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti最新文献_第9页

Razpis za podelitev Čopovih diplom, Čopovih priznanj in Čopovih plaket v letu 2018

Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti Pub Date : 2018-06-20 DOI: 10.55741/knj.62.1-2.13812

Zveza Bibliotekarskih DRUŠTEV SLOVENIJE

引用次数: 0

Informacijska pismenost v šolski knjižnici

Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti Pub Date : 2018-06-20 DOI: 10.55741/knj.62.1-2.13820

Irena Brilej

引用次数: 0

Franc Kuzmič (1952–2018)

Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti Pub Date : 2018-06-20 DOI: 10.55741/knj.62.1-2.13813

I. Zemljič

引用次数: 0

Academic databases in humanities and social sciences setting: the case of students at University of Osijek 人文和社会科学设置的学术数据库:奥西耶克大学学生的案例

Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti Pub Date : 2018-06-20 DOI: 10.55741/knj.62.1-2.13818

Sanjica Faletar Tanackovic

{"title":"Academic databases in humanities and social sciences setting: the case of students at University of Osijek","authors":"Sanjica Faletar Tanackovic","doi":"10.55741/knj.62.1-2.13818","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.62.1-2.13818","url":null,"abstract":"Purpose: The study investigated perceptions and experiences of students at Faculty of Humanities and Social Sciences in Osijek, Croatia with academic databases.Methodology: The mixed-method study (self-administered print survey and semi-structured interviews) was conducted from October 2016 through February 2017. Quantitative analysis was conducted on 381 correctly completed questionnaires using the SPSS statistical package. Besides descriptive statistics, Chi-Square tests, T-tests, ANOVA, Mann-Whitney and Kruskal Wallis tests were used to test possible differences between the groups in the sample. Statistical difference was tested at the level of 95%.Results: Although 82.2% of respondents think that information literacy (IL) skills are important for their academic success, only 63% reported that they received some formal IL training at university level. The respondents self-assessed their Google searching skills with higher grades (Mean 4.31) than their academic database searching skills (Mean 3.69), and they reported a more frequent use of Google (53.8%) than databases (25.1%) for academic purposes. When asked about problems related to database searching, students reported several challenges: their systematic habit of using Google (48%), limited access to databases from home (42.3%), the (foreign) language of scholarly articles (35.2%) and their lack of searching skills (35.2%). In general, the findings suggest that humanities students receive less IL formal training at university level, they are to a lesser degree motivated (both externally and internally) to use academic databases and are more often inclined to use Google for academic purposes than social sciences students. In addition, findings suggest that there is a disciplinary difference regarding the perception of databases.Research limitation: Geographical limitations and small sample size.Originality/Practical implication: The results can influence the design of information literacy programs and library reference services.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"47 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2018-06-20","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"114836137","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

引用次数: 0

International good practice in information literacy education 信息素养教育的国际良好做法

Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti Pub Date : 2018-06-20 DOI: 10.55741/knj.62.1-2.13814

L. Robinson, D. Bawden

{"title":"International good practice in information literacy education","authors":"L. Robinson, D. Bawden","doi":"10.55741/knj.62.1-2.13814","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.62.1-2.13814","url":null,"abstract":"Purpose: A report is given on a survey of international good practices in information literacy education, the first stage of an Erasmus+ project, Information Literacy Online (ILO), which is creating a multi-lingual and multi-cultural MOOC for information literacy instruction.Methodology/approach: The survey was based on a selective identification and analysis of published literature and Internet sources, qualified by expert opinion.Results: The results are summarised in five sections: definitions, models, content, and contexts for information literacy; frameworks and methods for teaching and learning of information literacy; information literacy learning materials; multicultural and multilingual aspects of information literacy education; use of MOOCs for information literacy education.Research limitations: The review is selective rather than comprehensive, and focuses on those issues of most significance for the development of the ILO MOOC.Originality/practical implications: Although the findings are directed to support the development of the ILO MOOC, it is hoped that they may be of more general interest to those involved in information literacy instruction.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"337 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2018-06-20","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"116652326","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

引用次数: 6

Predsedstvo in drugi organi ZBDS v mandatnem obdobju 2017–2021

Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti Pub Date : 2018-06-20 DOI: 10.55741/knj.62.1-2.13810

Zveza Bibliotekarskih Društev Slovenije

引用次数: 0

Umeščanje Univerzitetne knjižnice Maribor v proces izobraževanja na Univerzi v Mariboru – pragmatičen pristop

Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti Pub Date : 2018-06-20 DOI: 10.55741/knj.62.1-2.13817

M. Petrovič

{"title":"Umeščanje Univerzitetne knjižnice Maribor v proces izobraževanja na Univerzi v Mariboru – pragmatičen pristop","authors":"M. Petrovič","doi":"10.55741/knj.62.1-2.13817","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.62.1-2.13817","url":null,"abstract":"IzvlečekNamen: Prispevek opisuje zgodovino odnosov med visokošolskimi knjižnicami in univerzami na področju izobraževanja uporabnikov. To, kar pomeni izobraževalna dejavnost za univerzo, je informacijska pismenost oziroma informacijsko opismenjevanje za visokošolske knjižnice. Pri tem nas je zanimalo, kako uspešne so knjižnice pri sodelovanju v tem procesu in kako se univerze odzivajo. Prikazali smo tudi vpliv novih tehnologij in pomen e-izobraževanja v spremenjenem učnem okolju.Metodologija/pristop: Teoretična izhodišča in analiza vsebine uradnih dokumentov univerz, fakultet in knjižnic.Rezultati/analiza: Analiza kaže, da lahko spremembe v odnosu med univerzami in knjižnicami pričakujemo, ne toliko zaradi vpliva knjižnic na ta odnos, ampak predvsem zaradi zunanjih dejavnikov, kot so odprta znanost, odprte učne vsebine, ravnanje z raziskovalnimi podatki itd.Omejitev raziskave: V prispevku smo predvsem poudarili primer sodelovanja med Univerzitetno knjižnico Maribor (UKM) in Univerzo v Mariboru. Raziskavo bi bilo treba razširiti še na druge slovenske univerze.Izvirnost/uporabnost raziskave: Na primeru sodelovanja v doktorskih šolah smo pokazali, da obstajajo primeri dobrih praks, čeprav to področje na univerzi ni sistemsko urejeno. Zato bi lahko bile različne dobre prakse prvi koraki k sistemski ureditvi.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"18 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2018-06-20","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"125718025","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

引用次数: 0

Vloga visokošolskega knjižničarja pri informacijski pismenosti doktorandov tehnike – primer gradbeništva

Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti Pub Date : 2018-06-20 DOI: 10.55741/knj.62.1-2.13816

Teja Koler Povh, Žiga Turk

{"title":"Vloga visokošolskega knjižničarja pri informacijski pismenosti doktorandov tehnike – primer gradbeništva","authors":"Teja Koler Povh, Žiga Turk","doi":"10.55741/knj.62.1-2.13816","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.62.1-2.13816","url":null,"abstract":"IzvlečekZ reformo doktorskega študija na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG) je bil leta 2009 v študijski program uveden obvezen predmet informacijskega opismenjevanja. Študijski program predmeta vključuje vseh pet elementov informacijskega opismenjevanja, predpisanih v standardih ACRL 2000. Praktični del predmeta izvaja usposobljena visokošolska knjižničarka, ki je hkrati tudi raziskovalka. Po sedmih letih izvajanja programa želimo ugotoviti, (1) kako predmet ocenjujejo slušatelji – doktorandi in (2) kako program sistematičnega informacijskega opismenjevanja vpliva na število citatov v njihovih disertacijah in na število znanstvenih objav. V prvem delu članka so prikazani rezultati anketne raziskave, izvedene med 120 doktorandi, ki so absolvirali program v obdobju 2009–2016. Anketa je bila izvedena za vsako generacijo posebej takoj ob končani izvedbi študijskega programa. Merili smo štiri kazalnike o vsebinah študijskega programa: aktualnost, uporabnost, zahtevnost vsebin in skladnost s pričakovanji doktorandov. V drugi raziskavi smo proučevali število navedenih virov v doktorskih disertacijah v obdobju januar 2013–september 2016 in število znanstvenih objav doktorandov v petletnem obdobju, sredino katerega predstavlja leto zagovora disertacije, ločeno za predbolonjske in bolonjske doktorande. Naša domneva je bila, da bolonjski študenti (v nadaljevanju bolonjci) uporabijo in v svoji doktorski disertaciji navedejo več virov kot t. i. predbolonjci in da objavijo več znanstvenih objav. V raziskavi smo te domneve potrdili, vendar so razlike med obema skupinama majhne. Zaključujemo, da visokošolski knjižničar s svojimi znanji, veščinami in izkušnjami pomembno prispeva k višji ravni usposobljenosti za raziskovalno in publicistično delo doktorandov.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"7 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2018-06-20","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"125528608","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

引用次数: 0

Likanje ali klesanje jezika?

Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti Pub Date : 2017-12-01 DOI: 10.55741/knj.61.4.13828

Marta Kocjan Barle

{"title":"Likanje ali klesanje jezika?","authors":"Marta Kocjan Barle","doi":"10.55741/knj.61.4.13828","DOIUrl":"https://doi.org/10.55741/knj.61.4.13828","url":null,"abstract":"IzvlečekPrispevek na kratko prikazuje jezikovno urejanje v založništvu in dosedanje ocene jezikovnih popravkov. Osredotoča se predvsem na vprašanje, ali se je pri pregledovanju besedil mogoče izogniti subjektivnemu jezikovnemu čutu in strokovno utemeljiti jezikovne posege (jezikovne popravke in predloge popravkov). V ta namen so bili iz štirih lektoriranih prevodov (treh leposlovnih in enega neleposlovnega) pred objavo vzeti vzorčni zgledi, ki so vrednoteni s pomočjo temeljnih jezikovnih priročnikov; za ilustracijo trditev je bilo uporabljenih še nekaj zgledov iz različnih besedil.Jezikovni posegi naj bi bili razvrščeni v dve skupini. Zanju sta se pokazala kot priročna poljudna izraza »likanje jezika« in »klesanje jezika«. Med raziskavo se je pokazalo, da takšna delitev ne zadošča, saj je bilo v besedilih mogoče najti celo nepravilne popravke, njim pa ustreza poljudni izraz »mrcvarjenje jezika«. Tako so v članku jezikovni posegi razvrščeni v tri skupine: upravičene jezikovne posege, neupravičene in nepotrebne jezikovne posege ter nepravilne jezikovne popravke. Na podlagi vzorcev je mogoče skleniti, da za jezikovne posege večinoma obstajajo objektivna strokovna merila, za prav vse pa ne, saj odgovorov na nekatera jezikovna vprašanja ni mogoče najti niti v že zastarelih priročnikih niti v jezikovnih svetovalnicah. Prispevek naj bi vse, ki opravljajo jezikovne posege v besedilo, nagovoril, naj ne sledijo slepo svojemu jezikovnemu čutu, naj svoje odločitve in dvome preverjajo v jezikovnih priročnikih in jezikovnih svetovalnicah, rabo pa tudi v korpusih, ter naj si prizadevajo za ohranjanje jezikovne pestrosti leposlovnih besedil.","PeriodicalId":387656,"journal":{"name":"Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti","volume":"46 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0,"publicationDate":"2017-12-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":null,"resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":"129073951","PeriodicalName":null,"FirstCategoryId":null,"ListUrlMain":null,"RegionNum":0,"RegionCategory":"","ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":"","EPubDate":null,"PubModel":null,"JCR":null,"JCRName":null,"Score":null,"Total":0}

引用次数: 0

Biblioterapija v knjižnici

Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti Pub Date : 2017-12-01 DOI: 10.55741/knj.61.4.13831

Vlasta Zabukovec

引用次数: 0