Izvor pripon -ar, -lj-ar in -n-ar v slovenščini

Abstract

V prispevku je obravnavan izvor pripon -ar (kajžar, gruntar, kočar, bajtar), -lj-ar (kajžljar, kočljar, bajtljar) in -n-ar (gruntnar, kočnar, bajtnar) v narečni in knjižni slovenščini. Pripona -ar je bila namreč v slovenščino podedovana iz praslovanščine in skozi zgodovino slovenščine dodatno prevzemana iz (bavarske) stare, srednje in nove visoke nemščine, zloženi priponi -lj-ar in -n-ar pa sta v (narečno) slovenščino prišli iz (bavarske) visoke nemščine. Nadalje je na osnovi spoznanj germansko-slovanskega nadomestnegaglasoslovja podana natančnejša interpretacija starogermanskega vira praslovanske prevzete pripone *-aŕь.