Besedotvorje v rokopisnem Hipolitovem slovarju (1711-1712): slovarsko izročilo in novosti

Abstract

V prispevku obravnavamo besedotvorno podobo slovenskih ustreznic k nemškim in latinskim iztočnicam v Hipolitovem slovarju Dictionarium trilingue (1711–1712). S starejšimi in mlajšimi slovarskimi viri od 16. do 21. stoletja smo primerjali izbrane zglede Hipolitovih besednih družin in ugotavljali njihovo razvejanost. Na vzorčnem gradivu smo iz alfabetarija slovarja izluščili vse pridevniške izpeljanke na črko L, M in pridevniške zloženke z dvomorfemskim medponsko-priponskim obrazilom na K, L, M ter na podlagi primerjave ugotavljali njihovo kontinuiteto, besedotvorno variantnost, arhaizacijo, izginotje ali revitalizacijo v knjižni slovenščini skozi stoletja.