The Impact of the Financial and Economic Crisis on Public Private Partnerships (VPLIV FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE NA JAVNO-ZASEBNA PARTNERSTVA)

Abstract

English Abstract: The primary purpose of this paper is to contribute to the current debate on the impact of the economic and financial crisis on public-private partnerships (PPPs). The crisis has caused a substantial fall in the PPP market. PPPs have been exposed to both financial and real impacts of the crisis. High interest rates and limited access to finance have been seen as the main factors reflecting the impact of the financial crisis on PPPs. In addition, due to the recession the decreased revenues of PPP projects have reduced their feasibility or impacted on their overall profitability. Measures adopted to help the PPP market in the analysed countries reveal that they mostly involve some form of government support. Further, the paper also critically examines the deficiencies of PPPs.Slovene Abstract: V zadnjih dveh desetletjih so postala javno-zasebna partnerstva (JZP) zelo priljubljena v mnogih državah, tako tudi v EU. V obdobju od 1955 do 2011 je bilo v EU podpisano vec kot 1.500 pogodb JZP v skupni vrednosti 290 milijard evrov. Pri tem je Velika Britanija (VB) obsegala skoraj polovico trga JZP. Kljub priljubljenosti uporabe JZP pa pri financiranju infrastrukturnih projektov tradicionalno javno financiranje infrastrukture se vedno prevladuje, saj JZP pomeni samo 4% vseh investicij v infrastrukturo. Obstaja vrsta razlogov, ki govorijo v prid uporabe JZP. Med glavnimi razlogi je predvsem doseganje visje vrednosti za denar (VZD) oziroma izboljsanje kakovosti storitev za enak obseg sredstev, kot bi jo dobili pri tradicionalnem financiranju investicij. V clanku so navedene stevilne druge potencialne prednosti in slabosti JZP. V praksi se je izkazalo, da je tudi argument o visji VZD pri JZP vprasljiv, saj so analize primerov iz prakse podale razlicne rezultate. Poleg tega se pri analizi VZD pojavlja veliko dilem glede primerljivosti alternativnih projektov, prenosa tveganja, moralnega hazarda in diskontne stopnje. Poleg tega se velikokrat zanemarijo tudi transakcijski stroski, ki lahko presegajo tudi 20% vrednosti projekta. Pri tem se lahko razlikuje tudi kakovost primerjanih projektov. Tako nekateri avtorji predlagajo, da je pri analizi VZD treba uporabiti skupne družbene stroske, ki poleg proizvodnih stroskov vsebujejo tudi transakcijske stroske in stroske eksternalij. Hkrati zagovarjajo, da bi morali biti kriteriji pri odlocanju oblikovani na podlagi alokacijske ucinkovitosti in priporocajo uporabo analize stroskov ter koristi pri oceni neto koristi alternativnih projektov.