Analiza dosežkov osnovnošolcev na nacionalnem preverjanju znanja iz biologije

Acta Biologica Slovenica Pub Date : 2018-07-01 DOI:10.14720/abs.61.1.15880

Jelka Strgar

{"title":"Analiza dosežkov osnovnošolcev na nacionalnem preverjanju znanja iz biologije","authors":"Jelka Strgar","doi":"10.14720/abs.61.1.15880","DOIUrl":null,"url":null,"abstract":"Namen nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) je dobiti dodatne povratne informacij o tem, kako deluje vzgojno-izobraževalni sistem in kakšna je stopnja doseganja ciljev in standardov znanja, ki jih določajo učni načrti. Biologija je bila doslej petkrat eden izmed predmetov na NPZ. V našo analizo smo zajeli 119 nalog z zadnjih štirih preverjanj (2009, 2011, 2014 in 2017), pri katerih je sodelovalo 18730 učencev. Zanimalo nas je, katere so šibke in katere močne strani biološkega znanja naših učencev ob koncu osnovnošolskega izobraževanja. Ugotovili smo, da so učenci v splošnem pokazali zadovoljivo temeljno znanje. Kakovost znanja vseh preverjanih vsebinskih enot (celica, dedovanje in biotehnologija, človek, ekologija, rastline, živali, raziskovanje in poskusi ter branje tabel, grafov ali slik) je bila podobna, prinačrtovanju pouka pa bi bilo kljub temu treba več pozornosti posvetiti področjem celice, dedovanja in biotehnologije. Po pričakovanjih součenci pokazali več znanja pri nalogah izbirnega tipa, manj pa pri nalogah polodprtega tipa. Prav tako pričakovano so pokazali več znanja pri nalogah prve taksonomske ravni, manj pri nalogah druge in še manj pri nalogah tretje taksonomske ravni. V prihodnosti bi bilo smiselno vNPZ iz biologije vključiti še več nalog, ki bi lahko učiteljem pomagale pri načrtovanju in izvajanju pouka.","PeriodicalId":121848,"journal":{"name":"Acta Biologica Slovenica","volume":"7 1","pages":"0"},"PeriodicalIF":0.0000,"publicationDate":"2018-07-01","publicationTypes":"Journal Article","fieldsOfStudy":null,"isOpenAccess":false,"openAccessPdf":"","citationCount":"0","resultStr":null,"platform":"Semanticscholar","paperid":null,"PeriodicalName":"Acta Biologica Slovenica","FirstCategoryId":"1085","ListUrlMain":"https://doi.org/10.14720/abs.61.1.15880","RegionNum":0,"RegionCategory":null,"ArticlePicture":[],"TitleCN":null,"AbstractTextCN":null,"PMCID":null,"EPubDate":"","PubModel":"","JCR":"","JCRName":"","Score":null,"Total":0}

引用次数: 0

Abstract

Namen nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) je dobiti dodatne povratne informacij o tem, kako deluje vzgojno-izobraževalni sistem in kakšna je stopnja doseganja ciljev in standardov znanja, ki jih določajo učni načrti. Biologija je bila doslej petkrat eden izmed predmetov na NPZ. V našo analizo smo zajeli 119 nalog z zadnjih štirih preverjanj (2009, 2011, 2014 in 2017), pri katerih je sodelovalo 18730 učencev. Zanimalo nas je, katere so šibke in katere močne strani biološkega znanja naših učencev ob koncu osnovnošolskega izobraževanja. Ugotovili smo, da so učenci v splošnem pokazali zadovoljivo temeljno znanje. Kakovost znanja vseh preverjanih vsebinskih enot (celica, dedovanje in biotehnologija, človek, ekologija, rastline, živali, raziskovanje in poskusi ter branje tabel, grafov ali slik) je bila podobna, prinačrtovanju pouka pa bi bilo kljub temu treba več pozornosti posvetiti področjem celice, dedovanja in biotehnologije. Po pričakovanjih součenci pokazali več znanja pri nalogah izbirnega tipa, manj pa pri nalogah polodprtega tipa. Prav tako pričakovano so pokazali več znanja pri nalogah prve taksonomske ravni, manj pri nalogah druge in še manj pri nalogah tretje taksonomske ravni. V prihodnosti bi bilo smiselno vNPZ iz biologije vključiti še več nalog, ki bi lahko učiteljem pomagale pri načrtovanju in izvajanju pouka.

查看原文本刊更多论文

求助全文

约1分钟内获得全文求助全文

来源期刊

Acta Biologica Slovenica

CiteScore

0.20

自引率

0.00%

发文量