Me slišiš? Simone Semenič in vprašanje ne več dramske pisave

Abstract

Razprava se posveča trem dramam Simone Semenič, ki so izšle v knjigi z naslovom Me slišiš? (2017). Na prvi pogled gre za znano avtoričino pisavo brez ločil in velikih začetnic ter brez očitnega deljenja na didaskalije in dialog, vendar se v vsebinskem smislu bistveno razlikuje od preostalega avtoričinega opusa, saj so to avtobiografska besedila, ki ponovno vzpostavljajo dramsko osebo in bolj ali manj razvidno dramsko dejanje. Razprava se osredotoča na vprašanji, ali gre še za ne več dramska besedila in kako je z reprezentacijo in dogodkovnostjo v njih. Z analizo formalnih in vsebinskih lastnosti besedil, natančneje z analizo dramske osebe, razmerja med dialogom in monologom ter dramskega dejanja, razprava pokaže, da ti teksti vzpostavljajo prepoznavne dramske subjekte in dovolj trdno dramsko dejanje. S tem se odmikajo od ne več dramskih tekstov, kot jih definira Gerda Poschmann, čeprav je njihova dediščina še močno prisotna npr. v fragmentarnem načinu pisanja.